O vrsti
Videz in telesne mere
Kinkažu (Potos flavus) je majhen tropski sesalec iz družine rakunov (Procyonidae), ki mu gost medeno rjav do rumenkast kožuh in okrogel obraz prinašata vzdevek "medeni medvedek". Odrasle živali tehtajo od 1,4 do 4,6 kg, pri čemer so samice praviloma nekoliko manjše od samcev. Skupna dolžina telesa vključno z repom znaša od 82 do 133 cm, sam prijemalni rep pa meri od 39 do 57 cm - to pomeni, da je dolžina telesa brez repa približno 43 do 76 cm. Kožuh je kratek, gost in volnat ter kinkažuja varuje pred tropskimi nalivi, njegova hrbtenica pa je tako gibljiva, da lahko telo med glavo in medenico zasuka za skoraj 180 stopinj.
Ne zamenjujte ga z olingom
Kinkažuja v naravi pogosto zamenjujejo s sorodnimi olingi (rod Bassaricyon), ki živijo v istih gozdovih in imajo podoben zlatorjav kožuh. Ključna razlika je rep: kinkažujev rep je popolnoma prijemalen in se lahko ovije okoli veje ter nosi težo celega telesa, medtem ko je olingov rep zgolj puhast in ni prijemalen. Kinkažu ima tudi bolj okroglo glavo in krajši gobec kot vitkejši olingo.
Domovina v tropskih gozdovih Amerike
Vrsta je razširjena od južnega Mehika prek cele Srednje Amerike do vzhodne Bolivije, severne Argentine in atlantskih gozdov jugovzhodne Brazilije - torej po velikem delu Srednje in Južne Amerike. Naseljuje nižinske deževne in sekundarne gozdove, od morske gladine do približno 2500 m nadmorske višine, skoraj vse življenje pa preživi v krošnjah dreves in redko stopi na tla.
Prehrana in nenavaden jezik
Čeprav kinkažu taksonomsko sodi v red zveri (Carnivora), gre v resnici predvsem za sadjejeda - po podatkih Animal Diversity Web fige predstavljajo tudi do polovico njegove prehrane. Poleg sadja uživa nektar, cvetni prah, liste in žuželke, občasno pa tudi ptičja jajca ali manjše vretenčarje. Za nabiranje nektarja in sadnega mesa iz globine cvetov uporablja dolg, iztegljiv jezik, dolg okrog 12 do 13 cm.
Nočno življenje na drevesih
Kinkažu je strogo nočna žival, najbolj dejavna med približno 19. uro zvečer in polnočjo. Njegov prijemalni rep deluje kot peta okončina, s katero se obesi na vejo in med hranjenjem povsem sprosti sprednje šape. Posebna zgradba gležnjev mu omogoča, da stopala zasuka za 180 stopinj in se po deblu spusti z glavo naprej. Čez dan spi v votlinah dreves, pogosto v družinskih skupinah - navadno dveh samcev in ene samice z mladiči - člani skupine pa se med seboj negujejo in si delijo prostor za počitek.
Razmnoževanje, življenjska doba in ogroženost
Brejost pri kinkažuju traja od približno 98 do 120 dni, samica pa navadno skoti enega, redkeje dva mladiča. Mladiči se od mleka odvadijo pri približno 8 tednih, spolno zrelost pa samice dosežejo pri okrog 820 dneh (dobri dve leti), samci pa nekoliko prej, pri okrog 550 dneh. V naravi kinkažuji v povprečju dočakajo okrog 29 let, v ujetništvu pa po podatkih Animal Diversity Web tipično živijo od 20 do 40 let - nekateri viri celo poročajo o osebkih, ki so dočakali več kot 40 let, kar je za tako majhno žival izjemno dolga doba. IUCN uvršča vrsto med najmanj ogrožene, vendar populacije zaradi krčenja gozdov, lova na kožuh in meso ter odvzema za trg eksotičnih hišnih ljubljenčkov ponekod upadajo.
Kinkažu kot eksotična hišna žival
Kinkažuji so priljubljeni kot eksotični hišni ljubljenčki zaradi igrivosti in radovednosti, a strokovnjaki opozarjajo, da gre za zahtevno in nepredvidljivo žival - San Diego Zoo jih zaradi bolečega ugriza in nočne destruktivnosti izrecno označuje za slabe hišne ljubljenčke. Tudi ročno vzgojeni osebki lahko nepričakovano postanejo agresivni: najbolj znan je primer iz leta 2006, ko je kinkažu po imenu Baby Luv med igro ugriznil takratno lastnico, zvezdnico Paris Hilton, ki je zaradi rane obiskala bolnišnično urgenco. Kinkažuji lahko prenašajo tudi rakunovo glisto (Baylisascaris procyonis), ki je potencialno nevarna za ljudi. Za primerno bivanje potrebujejo prostorno, dvignjeno ogrado z vejami za plezanje, temperaturo okolja med približno 24 in 29 °C ter vsaj 2 do 3 ure dnevne igre in socializacije, sicer postanejo destruktivni in glasni prav v poznih večernih urah. Lastništvo eksotičnih vrst, kot je kinkažu, je pogosto pogojeno z dovoljenjem ali celo prepovedano - pred nakupom vsekakor preveri veljavne predpise pri lokalnih pristojnih organih.
Značaj in temperament
radovedna, nočno aktivna, teritorialna, nepredvidljiva, igriva
Komu je namenjena
izkušeni lastniki eksotičnih živali
Bivanje in prostor
prostorna, visoka ograjena bivalna enota z vejami za plezanje
Nega
sadje in posebna hrana, toplo okolje (24-29°C), več ur nočne igre in druženja
Prednosti in slabosti
Prednosti vrste
dolga življenjska doba tudi do 40 let, edinstven videz s popolnoma prijemalnim repom, zanimivo in aktivno nočno vedenje
Na kaj biti pozoren
nepredvidljivi in boleči ugrizi tudi pri ročno vzgojenih živalih, zahtevna nočna aktivnost s hrupom in potrebo po prostoru, težko dostopna veterinarska oskrba za eksotične vrste
Posebne opombe
Kinkažuji so lahko prenašalci rakunove gliste (Baylisascaris procyonis), ki je za ljudi potencialno nevarna, zato je higiena pri ravnanju s to eksotično hišno živaljo še posebej pomembna. Ker je kinkažu kljub uvrstitvi med zveri (red Carnivora) pretežno sadjejed, smo za oznako vrste namesto izraza 'mali plenilec' predlagali natančnejši izraz 'mali plodojedec', da ne bi zavajal glede prehrane.
