Fenček

O vrsti

Kdo je fenček

Fenček (Vulpes zerda) je najmanjša vrsta lisice in hkrati najmanjši predstavnik pasjih (Canidae) na svetu. Telo odraslih meri od 34,5 do 39,5 cm, rep pa dodatnih 23 do 25 cm, kar pomeni, da je rep skoraj tako dolg kot telo. Samice tehtajo od 1 do 1,9 kg, samci pa običajno vsaj 1,3 kg – torej gre za žival, ki je lažja od domače mačke. Ime "fenek" izvira iz arabske besede za lisico, znanstveno ime pa je fenčku leta 1780 dodelil Eberhard Zimmermann. Najbližji sorodnik je Blanfordova lisica.

Ušesa za preživetje

Najbolj prepoznaven znak fenčka so orjaška ušesa, dolga od 9 do 10 cm – glede na velikost telesa največja med vsemi predstavniki družine psov. Ušesa niso zgolj okrasje: skozi tanko, gosto prekrvavljeno kožo oddajajo odvečno telesno toploto in fenčku pomagajo preživeti dnevne vročine puščave, hkrati pa mu omogočajo, da pod peskom zasliši premikanje plena. Svetlo peščena barva kožuha podnevi odbija sončno svetlobo, ponoči pa greje pred hladom, gosta dlaka na blazinicah tačk pa varuje pred vročim peskom.

Dom v Sahari

Fenček živi razpršen po vsej Sahari – od Maroka in Zahodne Sahare prek Mavretanije do severnega Sudana, Egipta in Sinajskega polotoka. Naseljuje peščene sipine in skoraj brezdrevesna območja z redko travo in grmičevjem, kjer letno pade manj kot 100 mm dežja na severu oziroma okoli 300 mm na jugu razširjenosti. V trdnejših tleh si izkoplje razvejan rov, ki lahko obsega do 120 m2 in ima tudi do 15 vhodov, v sipkem pesku pa si zgradi preprostejše bivališče z enim vhodom in eno komoro. Sosednje družine si rove pogosto delijo ali jih gradijo tesno skupaj.

Nočni lovec in vsejed

Fenček je izrazito nočna žival, ki dan prespi v rovu, aktivnost pa razvije šele po sončnem zahodu, ko se puščava ohladi. Prehranjuje se z malimi glodavci, kuščarji (gekoni, skinki), pticami in njihovimi jajci, žuželkami, pa tudi s sadjem, listjem, koreninami in gomolji – je torej vsejed. Lovi sam, plen pa občasno zakoplje za pozneje. Večino tekočine dobi iz hrane, zato lahko dolgo časa shaja brez pitne vode. Med seboj se fenčki sporazumevajo z lajanjem, predenjem, cviljenjem in piskanjem.

Družinsko življenje

Fenčki se parijo vse življenje z istim partnerjem. Parjenje poteka med januarjem in aprilom, brejost traja 50 do 52 dni (izjemoma do 63), mladiči pa se skotijo med marcem in junijem, v leglu je od 1 do 4 mladičev. Oči odprejo pri 8 do 11 dneh, odstavljeni so pri 61 do 70 dneh, oba starša pa zanje skrbita do starosti 16-17 tednov. Mladiči pogosto ostanejo v družinski skupini tudi po rojstvu naslednjega legla, v ujetništvu pa fenčki radi živijo v večjih družinskih skupinah oziroma kolonijah do približno 10 živali. V naravi jih ogrožajo faraonska uharica (mladiče), šakali in progaste hijene, pred katerimi pobegnejo z izjemno hitrostjo in spretnimi obrati.

Fenček kot hišni ljubljenček

Fenčki so v nekaterih državah na voljo pri registriranih vzrejcih, a strokovnjaki opozarjajo na resne omejitve. Po oceni WWF-ovega vodnika za odgovorno lastništvo eksotičnih živali so nega, prehrana in bivalne potrebe fenčka v ujetništvu izjemno težko izpolnljive skozi celo življenje živali, lastniki pa jim praviloma ne morejo zagotoviti kakovostnega življenja. Fenček ni udomačena žival, dotikanja in crkljanja praviloma ne mara, iz strahu pa lahko tudi ugrizne ali popraska. Potrebuje veliko prostora za tek, je spreten plezalec in vztrajen kopač, zato mora biti ograja varno zaprta tudi od zgoraj in spodaj. Odrasli samci ozemljujejo svoj prostor z izrazito vonjavim urinom, kar marsikaterega lastnika preseneti. Za oskrbo je nujen veterinar, izkušen z eksotičnimi vrstami, saj so cepiva proti steklini in protokoli anestezije za fenčke pogosto slabše raziskani kot pri psih in mačkah.

Dovoljenja in zdravje

Fenček je na seznamu CITES Priloga II, kar pomeni, da mednarodna trgovina z živaljo zahteva izvozno dovoljenje države izvora, uvozno dovoljenje pa po osnovnih pravilih CITES ni obvezno – posamezne države pa lahko postavijo strožje domače zahteve. Ker uradnega slovenskega ali hrvaškega vira o tem, ali in pod kakšnimi pogoji je zasebno lastništvo fenčka dovoljeno, nismo našli, velja splošno pravilo: lastništvo eksotičnih vrst, tudi fenčka, je pogosto pogojeno z dovoljenjem – pred nakupom se posvetujte s pristojnimi lokalnimi organi. V ujetništvu so fenčki dovzetni za pasji smrkavec (canine distemper), glivične okužbe kože ter parazite, kot so Capillaria, Angiostrongylus vasorum in Toxoplasma gondii, zato je redna veterinarska oskrba obvezna, ne le priporočljiva.

Prednosti in slabosti