Somalijska mačka (Somali)

O pasmi

Somalijska mačka (somali) je poltendolgodlaka mačka lisičjega videza, prepoznavna po puhastem repu, čopkastih ušesih in tikirani (agouti) dlaki z metalnim leskom. Po velikosti in telesni zgradbi je zelo podobna abesinski mački - pravzaprav gre za njeno dolgodlako različico, ki se je razvila iz istega genskega bazena. Somaliji so srednje veliki, mišičasti in izjemno energični mačke, priljubljeni zaradi radovednega, igrivega in družabnega značaja. Izvor 'Etiopija/ZDA' odraža dvojno poreklo pasme: ime izhaja iz sosednje države nekdanje Abesinije (Etiopije), dejanski razvoj pasme v samostojno, priznano pasmo pa se je zgodil v Severni Ameriki sredi 20. stoletja.

Somali in abesinka: dolgodlaki bratranec

Somalijska mačka ni nastala kot samostojna pasma, temveč je dolgodlaka različica abesinske mačke (na portalu jo najdete pod abesinka) - obe imata isto latinsko ime Felis catus in izvirata iz istih linij. Gen za dolgo dlako je recesiven in se je desetletja občasno pojavljal v gnezdih čistokrvnih abesink, ne da bi ga rejci namerno vzgajali, saj je kratkodlaka različica genetsko prevladujoča; dolgodlaki mladiči so se rodili le, kadar sta bila oba starša skrita nosilca istega gena. Po nekaterih poročilih je kanadska rejka Mary Mailing že leta 1963 na lokalni razstavi pokazala tako mačko, kar je pritegnilo pozornost sodnika Kena McGilla. Dokumentirano vlogo pri razvoju pasme pa ima predvsem ameriška rejka abesink Evelyn Mague, ki je sredi 60. let pri svojih mačkah odkrila enak pojav in leta 1965 vzgojila mačka George - enega prvih namerno priznanih dolgodlakih abesink. Mague je novo pasmo poimenovala somali po Somaliji, sosednji državi nekdanje Abesinije (današnje Etiopije); izbira imena je bila zgolj geografska in simbolna, saj dejanske rejske dejavnosti v Somaliji ni bilo. Ameriško združenje CFA je somalija za prvenstveno tekmovanje priznalo leta 1979.

Videz in dlaka

Somalijska mačka je srednje velika in atletska mačka s klinasto glavo, velikimi ušesi s čopki dlake na konicah in velikimi, izrazitimi očmi. Njena najbolj prepoznavna lastnost je tikirana (agouti) dlaka - vsak posamezen dlačni final ima več izmenjujočih se svetlih in temnih pasov, zaradi česar kožuh deluje, kot bi imel bleščeč, kovinski sijaj. Dlaka je poltendolga do dolga, mehka in fina, brez goste podlage, ki bi se pretirano zapletala, z izrazitimi 'hlačami' na zadnjih nogah in bogatim, pahljačastim repom. Barve vključujejo rjavo-rdečo (ruddy), cimetovo, modro in rjavičasto (fawn), nekatera združenja pa priznavajo tudi čokoladno in lila varianto.

Temperament in značaj

Somaliji veljajo za eno najbolj energičnih in radovednih mačjih pasem. So igrivi vse življenje, radi plezajo, skačejo in raziskujejo vsak kotiček doma, znani pa so tudi po spretnosti odpiranja omaric in predalov. Kljub visoki aktivnosti so zelo navezani na ljudi - želijo biti v bližini družinskih članov, spremljajo jih iz sobe v sobo, svojo naklonjenost pa izražajo z narivanjem glave in gnetenjem. Niso mačke, ki bi bile zadovoljne, če jih dlje časa pustimo same in brez stimulacije.

Aktivnost in prostor

Zaradi izjemne energije in potrebe po gibanju somalijska mačka ni idealna izbira za majhno stanovanje brez dodatne obogatitve okolja. Potrebuje visoke stolpe za mačke, police za plezanje in vsakodnevno interaktivno igro, sicer lahko postane uničevalna ali razvije separacijsko anksioznost. V dovolj velikem in obogatenem prostoru, tudi v stanovanju, se dobro znajde, a lastnik mora zagotoviti dovolj vertikalnega prostora in časa za igro - zato jo med stanovanjskimi pasmami uvrščamo le pogojno.

Zdravje

Ker somalijska mačka izhaja iz iste genetske osnove kot abesinka, deli z njo tudi nekatere dedne bolezni. Pomanjkanje piruvat kinaze (PK) je dedna presnovna motnja rdečih krvničk, ki povzroča hemolitično anemijo; pri somalijih je pogostost mutiranega gena v nekaterih populacijah ocenjena med 10 in 28 %, zato je gensko testiranje pred vzrejo priporočljivo, pri nekaterih združenjih (npr. GCCF) pa tudi zahtevano. Somaliji so poleg abesink in več drugih pasem uvrščeni tudi med pasme, dovzetne za pozno progresivno atrofijo mrežnice (PRA-rdAc), dedno degeneracijo mrežnice, ki jo povzroča mutacija gena CEP290 in vodi v postopno slepoto med tretjim in petim letom starosti; tudi zanjo obstaja zanesljiv genetski test. Renalna (ledvična) amiloidoza je dobro dokumentirana dedna bolezen pri abesinkah, pri somalijih pa je v strokovni literaturi manj natančno raziskana - kljub temu jo tudi uradna stran ameriškega združenja CFA omenja kot bolezen, o kateri naj se bodoči lastniki somalijev pogovorijo z rejcem, saj gensko testiranje zanjo trenutno ni mogoče.

Nega

Kljub dolgi dlaki nega somalijske mačke ni zahtevna, saj dlaka nima goste podlage in se redko zapleta ali tvori vozle - tedensko krtačenje običajno zadostuje, v obdobjih intenzivnejše menjave dlake pa je priporočljivo krtačiti pogosteje. Redno je treba skrbeti tudi za zobno higieno, saj so mačke te genetske skupine nagnjene k obolenjem dlesni, ter za obrezovanje krempljev.

Primernost za družino

Somaliji so družabne mačke, ki se praviloma dobro ujamejo z otroki in drugimi hišnimi ljubljenčki, saj so socialni in radi delijo prostor z družbo. Zaradi visokih zahtev po pozornosti, igri in obogatitvi okolja pa niso najbolj primerni za povsem neizkušene lastnike ali za gospodinjstva, kjer bi mačka večino dneva preživela sama - brez dovolj stimulacije lahko postanejo tesnobni ali destruktivni. Idealen lastnik je aktiven, ima čas za dnevno igro in je pripravljen mački ponuditi bogato, vertikalno obogateno okolje.

Prednosti in slabosti