Nemški reks (German Rex)

O pasmi

Nemški reks je mačja pasma, prepoznavna po dlaki, ki se namesto gladko prilega telesu, temveč tvori drobne kodre – posledica naravne mutacije, opažene sredi 20. stoletja v Berlinu. Gre za eno najredkejših mačjih pasem na svetu; po ocenah rodovniških zvez po vsem svetu živi le nekaj sto s rodovnikom vodenih primerkov, kar jo uvršča med prave redkosti med priznanimi pasmami.

Ime »reks« si je nemški reks izposodil pri kodrastih zajcih te oznake, kjer je bila podobna mutacija dlake opisana že prej. Danes pasmo priznava izključno FIFe (Mednarodna felinološka zveza), medtem ko jo druge velike organizacije, denimo CFA, (še) ne vodijo kot samostojno pasmo.

Kodrasta dlaka in sorodstvo s cornish ter devon reksom

Kodrasta dlaka nemškega reksa izhaja iz recesivne mutacije na istem genu, ki povzroči kodranje tudi pri cornish reksu – zato ju lastniki pogosto zamenjujejo. Vendar gre pri obeh pasmah za ločena rodova: nemški reks izvira iz mačke Lämmchen, ki so jo leta 1951 našli v vrtu bolnišnice Hufeland v berlinski četrti Buch, cornish reks pa iz Cornwalla v Angliji iz približno istega obdobja, a iz povsem drugega izvornega materiala. Dlaka nemškega reksa nima grobih vodilnih dlak, zato je videti in otip žametna, mehkejša od klasične kratke dlake; po gostoti in teksturi spominja na runo, zaradi česar so nemškega reksa v preteklosti v nemščini imenovali tudi »Pudel-Katze« (mačka pudeljka). Telesna zgradba pasme je nekoliko težja in bolj zbita kot pri vitkejšem cornish reksu, po postavi bolj spominja na evropsko kratkodlako mačko.

Zgodovina, ki se je skoraj končala

Prva zabeležena kodrasta mačka na območju današnje Nemčije je bil tom po imenu Munk, rojen okoli leta 1930 pri takratnem Königsbergu, a rodovniki nemškega reksa ga ne štejejo za prednika pasme, saj ni bil nikoli namensko vzrejen. Resnični začetek pasme se je zgodil leta 1951, ko je zdravnica Rose Scheuer-Karpin v vrtu berlinske bolnišnice opazila črno kodrasto mačko, ki jo je poimenovala Lämmchen (jagnjičk). Leta 1957 je Lämmchen skotila prve namensko vzrejene kodraste mladičke; trije med njimi so pasmo ponesli vsak v svojo smer – eden je ostal v Nemčiji, druga dva pa sta pristala v Franciji in ZDA, kjer sta pomagala tudi pri razvoju cornish reksa.

Ker vsi današnji nemški reksi izvirajo iz ene same mačke, je pasma ves čas nosila tveganje genskega ozkega grla. Po zapisih rodovniških raziskovalcev se je razmnoževalna baza do konca devetdesetih let skrčila na komaj dve plodni samici in nobenega plodnega samca – pasma je bila dobesedno na robu izumrtja. Leta 2000 so vzreditelji linijo rešili z nadzorovanim križanjem z abesinsko mačko, kar je nemški vzrejni odbor DEKZV leta 2005 retroaktivno uradno odobril. Zaradi tega ukrepa nekateri rodovniški raziskovalci danes odprto sprašujejo, ali sodobni nemški reksi sploh še nosijo izvirno mutacijo, poimenovano »gr«, ali pa je linija gensko že blizu mutaciji cornish reksa »cr« – vprašanje, ki v strokovni javnosti ostaja odprto.

Značaj in vsakdanje življenje

Nemški reks je družaben, igriv in na ljudi močno navezan muc, ki rad spremlja skrbnika po stanovanju in slabo prenaša dolgotrajno samoto. Z otroki in drugimi hišnimi ljubljenčki se praviloma dobro razume, če je bil nanje navajen že kot mladič. Aktivnost je nadpovprečna, a ne pretirana – pasma uživa v igri in raziskovanju, med počitkom pa rada poišče skrbnikovo naročje ali toplo mesto blizu njega.

Nega in zdravje

Kodrasta dlaka je presenetljivo nezahtevna za nego – je kratka, brez grobih vodilnih dlak, zato ne potrebuje pogostega krtačenja niti profesionalnega striženja. Priporočljivo je redno preverjanje ušes in oči ter občasno kopanje, če dlaka postane mastna. Ker nemškemu reksu primanjkuje debelejše podkožne plasti, je nekoliko bolj občutljiv na mraz kot mačke z normalno dlako, zato mu je smiselno zagotoviti topel kotiček in omejiti dolge izlete na hladno. Zaradi zgodovinsko ozkega genskega bazena je pri nakupu mladiča priporočljivo pri vzreditelju preveriti rodovnik in zdravstveno zgodovino linije – to ni znak, da je vsak posamezen mladič manj zdrav, je pa smiselna previdnost pri tako maloštevilni pasmi.

Komu je nemški reks primeren

Nemški reks je dobra izbira za skrbnike, ki iščejo družabno, razmeroma nezahtevno mačko in so pripravljeni sprejeti, da gre za izjemno redko pasmo z omejeno ponudbo mladičev v Evropi in dolgimi čakalnimi vrstami pri vzrediteljih. Zaradi močne navezanosti na ljudi ni najboljša izbira za gospodinjstva, kjer bi bila mačka pogosto sama cel dan; bolje uspeva tam, kjer ima družbo – bodisi ljudi bodisi drugih hišnih ljubljenčkov.

Prednosti in slabosti