O pasmi
Himalajska mačka je edina med domačimi mačkami, pri kateri strokovnjaki še danes niso enotni, ali gre za samostojno pasmo ali le barvno varianto druge pasme. Ne glede na uradno uvrstitev gre za dolgodlako mačko s kompaktnim telesom perzijske mačke ter modrimi očmi in temnimi konicami sijamske mačke – kombinacijo, ki je ni mogoče zamenjati z drugo mačko.
Perzijka s sijamsko barvo
Himalajska mačka je nastala s ciljnim križanjem perzijske in sijamske mačke, s katerim so vzrejevalci želeli združiti telesno zgradbo perzijke z barvnim vzorcem in modrimi očmi sijamke. Prvi poskusi segajo v tridesetih letih 20. stoletja na Harvardsko univerzo, kjer so rezultate leta 1936 objavili v reviji Journal of Heredity, a pasma takrat še ni bila uradno priznana. V Veliki Britaniji je Brian Sterling-Webb v približno desetih letih razvil svojo linijo, ki jo je leta 1955 pod imenom »Longhaired Colourpoint« priznal britanski GCCF. V ZDA je ameriška zveza CFA pasmo pod imenom »Himalayan« priznala leta 1957.
Je sploh svoja pasma?
Odgovor se razlikuje od registra do registra, kar je pri mačjih pasmah redkost. CFA (od leta 1984) in britanski GCCF himalajsko mačko obravnavata kot barvno – colourpoint – varianto perzijske mačke, ne kot ločeno pasmo, TICA jo vodi v isti skupini standardov kot perzijsko mačko, svetovna zveza WCF pa jo je združila s sijamsko colourpoint mačko in javansko mačko v eno samo pasmo z imenom »Colourpoint«. Kot resnično samostojno pasmo jo priznava le manjšina registrov, med njimi ameriška ACFA. Za lastnika to v praksi pomeni predvsem eno: na razstavi lahko ista mačka nastopa kot »perzijska mačka, colourpoint«, ne nujno kot »himalajska mačka«.
Videz in dlaka
Telo je kompaktno, nizko na nogah in široko v prsih – enako kot pri perzijski mački. Glava je okrogla in mogočna, nos kratek in vtisnjen, uhlji majhni in zaobljeni. Dlaka je dolga in gosta po vsem telesu, vključno z repom, ušesi in med prsti. Prepoznavni vzorec colourpoint pomeni, da je telo svetlo, hladnejši deli telesa – gobec, ušesa, noge in rep – pa so temnejši; standard pri pikčasti barvi vedno zahteva modre oči, medtem ko imajo enobarvne perzijske mačke navadno bakrene. Priznanih je večina barv razen minka in sepije.
Značaj
Himalajska mačka je znana kot ena najmirnejših in najbolj vdanih mačjih pasem – v nasprotju s svojo sijamsko predniko je razmeroma tiha in se ne oglaša pretirano. Rada je v bližini družine, a brez pretirane zahtevnosti; primerna je za mirna gospodinjstva, ki cenijo mačko, ki bo raje ležala v bližini kot skakala po omarah.
Nega dlake in oči
Dolga dlaka je največja zahteva te pasme: brez dnevnega krtačenja se hitro zapleta in tvori vozle, predvsem za ušesi, pod pazduho in okoli repa. Zaradi kratkega nosu so pogoste tudi solzne sledi, zato je priporočljivo obraz dnevno obrisati z vlažno krpico. Redno je treba pregledovati tudi gube na obrazu in čistiti ušesa.
Zdravje
Ker je himalajska mačka genetsko perzijska mačka, podeduje tudi njene zdravstvene posebnosti. Najpomembnejša je policistična bolezen ledvic (PKD), dedna bolezen, pri kateri se v ledvicah tvorijo ciste; raziskave so pri perzijskih mačkah pred uvedbo DNK-testiranja zabeležile tudi do skoraj polovico obolelih živali, danes pa odgovorni vzrejci s testom PKD1 obolele osebke izločajo iz vzreje. Sploščen obraz (brahicefalija) je lahko povezan z oteženim dihanjem, solzenjem in poškodbami roženice, pri porodih pa je zaradi oblike glave tveganje za zaplete nekoliko višje kot pri mačkah z običajno obliko glave. Smiselno je tudi redno spremljanje srca, saj je hipertrofična kardiomiopatija pri perzijskih mačkah pogostejša kot v splošni populaciji. Ob skrbni vzreji in rednih veterinarskih pregledih lahko himalajska mačka kljub temu živi dolgo in kakovostno življenje.
Komu je primerna
Himalajska mačka je najboljša izbira za skrbnike, ki živijo razmeroma mirno življenje in imajo vsak dan vsaj nekaj minut časa za krtačenje dlake ter brisanje gubic na obrazu. Zaradi umirjene narave se dobro znajde v stanovanju in je praviloma prijazna do otrok in drugih mirnih hišnih ljubljenčkov, manj primerna pa je za začetnike, ki še niso vajeni redne nege dolge dlake in spremljanja zdravja brahicefalične mačke.
Značaj in temperament
mirna, nežna, tiha, vdana
Komu je namenjena
mirnim skrbnikom s časom za vsakodnevno nego dlake
Bivanje in prostor
stanovanje ali hiša, mirno okolje brez pretiranega vrveža
Nega
dnevno krtačenje dlake, čiščenje solznih sledi, redni nadzor ledvic in dihal
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
nežna in umirjena narava, osupljiv videz z modrimi očmi in temnimi konicami, primerna za mirno stanovanjsko življenje
Na kaj biti pozoren
zahtevna dnevna nega dolge dlake, nagnjenost k dihalnim in očesnim težavam zaradi sploščenega obraza, povečano tveganje za policistično bolezen ledvic
Posebne opombe
Uvrstitev pasme se med registri razlikuje: CFA (od 1984) in britanski GCCF himalajsko mačko obravnavata kot barvno varianto perzijske mačke, ne kot samostojno pasmo, TICA jo vodi v isti skupini standardov, WCF pa jo je združil s sijamsko colourpoint in javansko mačko v skupno pasmo »Colourpoint«. Kot resnično samostojno pasmo jo priznava le manjšina registrov, npr. ameriška ACFA. Ker je genetsko perzijska mačka, podeduje tudi njeno nagnjenost k policistični bolezni ledvic (PKD) - odgovorni vzrejci mačke pred vzrejo testirajo z DNK-testom PKD1.
