Egipčanska mau (Egyptian Mau)

O pasmi

Egipčanska mau (Egyptian Mau) je edina domača mačja pasma z naravno pikčastim vzorcem kožuha – pike niso rezultat namenske vzreje, temveč se pojavljajo spontano v naravi, kar potrjujejo tudi standardi CFA in TICA. Gre za srednje veliko, mišičasto in izjemno gibljivo mačko z značilnimi gozdno zelenimi (»gooseberry«) očmi in »M« oznako na čelu. Poleg izgleda jo odlikuje tudi hitrost – velja za najhitrejšo domačo mačjo pasmo – ter živahen, a do tujcev zadržan značaj, vezan na peščico ljudi, ki jim resnično zaupa.

Poreklo

Sodobna pasma, kot jo poznamo danes, izvira iz 50. let 20. stoletja. Ruska princesa Nathalie Troubetskoy, ki je živela v Rimu, je posvojila pikčasto mačko in nato začela namenski vzrejni program; leta 1956 je s seboj v ZDA pripeljala tri mačke – srebrno Babo, bronasto Lizo in Lizinega mladička JoJota – ki veljajo za temelj ameriške linije pasme (od tod tudi izvor oznake »Egipt/ZDA linija«). CFA je pasmo registrirala leta 1970, status prvenstva pa je dosegla leta 1977, TICA pa jo je priznala leta 1979. Ker je izvorna populacija ostala majhna, so vzreditelji v 80. letih 20. stoletja pasmi dodali nove linije z uvozom mačk iz Indije, pozneje pa tudi neposredno iz Egipta, kar je razširilo gensko osnovo. V Veliko Britanijo je pasma prispela leta 1998, status prvenstva pri GCCF pa je dosegla leta 2006. Podobe pikčastih mačk sicer najdemo že na egipčanskih freskah in v grobovih izpred več tisoč let, ime »mau« pa dejansko izhaja iz stare egipčanske besede za mačko – vendar gre pri tem le za vizualno podobnost in jezikovno dediščino, ne za neprekinjeno rodovniško linijo; sodobna pasma je novodobna rekonstrukcija, ne živ ostanek faraonskih mačk.

Videz in vzorec

Kožuh je kratek, gost in svilnat, standard pa priznava tri barve: srebrno, bronasto in dimasto, vse z jasno kontrastnimi pikami. Na čelu je značilna temna »M«, po licih pa potekajo »maskarine« črte. Pike na trupu so naključno razporejene, na trebuhu tvorijo t. i. »gumbe telovnika«, po hrbtu pa se stekajo v vzdolžno progo. Telo je srednje dolgo, vitko in mišičasto, zadnje noge pa daljše od sprednjih, zaradi česar mačka stoji, kot bi bila na prstih. Rep je srednje dolg, pri korenu debelejši in se proti konici rahlo tanjša. Oči so mandljaste oblike in pri odraslih živalih intenzivno zelene.

Hitrost in gibljivost

Egipčanska mau velja za najhitrejšo domačo mačjo pasmo, s hitrostmi, ki po nekaterih meritvah presežejo 48 km/h. K temu pripomore nenavadna telesna posebnost – rahlo ohlapna kožna guba, ki poteka od boka do zadnje noge in omogoča daljši, bolj iztegnjen korak pri teku ter boljšo gibljivost pri skokih.

Značaj

Mačke te pasme so bistre, radovedne in zelo navezane na svojega človeka, do tujcev pa so praviloma zadržane in previdne, dokler ne pridobijo zaupanja. Rade se igrajo, aportirajo, hodijo na sprehode z ovratnico in se glasno oglašajo – čivkajo in vrkajo bolj kot klasično mijavkajo. Veljajo za eno bolj inteligentnih in dresljivih mačjih pasem, zato jih je mogoče naučiti tudi preprostih ukazov ali trikov. Ker so izjemno občutljive na hrup in nepričakovane dogodke, potrebujejo miren dom in postopno, spoštljivo socializacijo.

Zdravje

Pasma izvira iz razmeroma majhne ustanovne populacije, zato odgovorni vzreditelji redno testirajo na pomanjkanje piruvat kinaze (dedna oblika anemije) in nagnjenost k sečnim kamnom (urolitiaza), ki ju CFA izrecno navaja med znanimi tveganji pri pasmi. V starejši veterinarski literaturi je pri mladičih te pasme opisana tudi redka prirojena degeneracija živčevja (t. i. spongiformna degeneracija), a gre za izjemno redko in posamično dokumentirano stanje, ne za razširjeno težavo. Poznejši uvoz novih linij iz Indije in Egipta je genetsko osnovo pasme nekoliko razširil. Ob odgovorni vzreji in genetskem testiranju je egipčanska mau sicer trdna, dolgoživa mačka brez posebej razširjenih zdravstvenih težav.

Nega

Kratek kožuh zahteva le občasno krtačenje ali obrisovanje z vlažno krpo enkrat tedensko, kožuh pa slabo lini. Zato pa mačka potrebuje veliko telesne in umske spodbude – vsakodnevno igro, vzpenjalne police, skrivalnice in interaktivne igrače ali sestavljanke s hrano, sicer lahko postane nemirna ali destruktivna. Priporočljiva je tudi redna kontrola zob in nohtov.

Primernost za družino

Zaradi zadržanosti do tujcev in občutljivosti na grobo ravnanje je primernejša za mirnejše družine s starejšimi, spoštljivimi otroki kot za dom z majhnimi razposajenimi malčki. Z drugimi hišnimi ljubljenčki se ob postopnem uvajanju praviloma dobro razume. Ker potrebuje razumevajočega lastnika, ki pozna njene posebnosti (občutljivost, visoka aktivnost, potreba po pozornosti), ni najbolj enostavna izbira za povsem neizkušenega lastnika mačke, z voljo do učenja pa je nadvse hvaležna sopotnica.

Prednosti in slabosti