O pasmi
Bombajska mačka (Bombay) je kratkodlaka pasma, ki jo prepoznamo po enobarvni črni dlaki s svetlečim, skoraj lakastim leskom in izrazito bakreno oranžnimi do zlatimi očmi. Vzrejena je bila z namenom, da bi spominjala na pomanjšano črno panterico, zato so jo hitro poimenovali kar 'salonska panterica'. Gre za srednje veliko, mišičasto mačko, ki je po značaju družabna, igriva in močno navezana na ljudi.
Nastanek pasme
Pasmo je v petdesetih letih 20. stoletja začela razvijati ameriška vzrejevalka Nikki Horner s svojo vzrejo Shawnee iz Kentuckyja. Leta 1953 je nerodovniško črno kratkodlako mačko križala s sable (rjavo) burmansko mačko, a mladiči so bili videti kot slabše kakovostne ameriške kratkodlake mačke. Po zgodovinskem pregledu, ki ga je objavil raziskovalni portal Messybeast, prvotni namen križanja sploh ni bil ustvariti 'salonsko panterico', temveč razširiti takrat precej ozko priparjen genski nabor ameriške burmanske mačke - šele kasneje se je izkazalo, da so črni hibridi tudi tržno zanimivi. Horner je vzrejo z natančno izbranimi starševskimi živalmi nadaljevala do začetka sedemdesetih let. CFA je pasmo sprejela v registracijo leta 1970 in ji leta 1976 podelila status prvakinjske pasme, TICA pa jo je priznala leta 1979.
Bombajska in burmanska mačka
Bombajska mačka je genetsko tesno povezana z burmansko mačko, saj izvira neposredno iz križanja z njo, vendar gre za ločeno, samostojno priznano pasmo. Glavna razlika je barva: burmanska mačka je po CFA standardu dovoljena v štirih barvah (sable, champagne, modra, platinasta) z očmi od rumene do zlate, medtem ko mora biti bombajska mačka vedno enobarvno črna, s črnim nosnim ogledalom in podplati ter očmi od bakrene do zlate barve. Sorodnost med pasmama je še danes uradno priznana - CFA standard za burmansko mačko dovoljuje izparjanje s 'sable' bombajsko mačko vse do konca leta 2031. Kljub temu ostaja bombajska mačka svoja pasma, z lastnim videzom, temperamentom in zgodovino, ne le 'črna različica' burmanske mačke.
Videz
Dlaka bombajske mačke je kratka, gosta in tesno prilegajoča telesu, s premočrtnim, skoraj lakastim leskom. Telo je srednje veliko in mišičasto, ne pretirano vitko ne toporno, glava je zaobljena z blagim prehodom na nosu, ušesa pa srednje velika in dobro razmaknjena. Najbolj prepoznaven del videza so oči - okrogle, široko posajene, v barvi od zlate do bakrene, pri čemer je zaželena čim večja globina in sijaj barve.
Temperament
CFA bombajsko mačko opisuje kot mačko, ki je 'deloma mačka, deloma pes in deloma pavliha', saj združuje umirjenost ameriške kratkodlake mačke z radovednostjo in navezanostjo burmanske mačke. Po podatkih VCA Animal Hospitals se bombajske mačke dajo naučiti hoje na povodcu in igre prinašanja predmeta, kar je za mačke razmeroma neobičajno. So zelo družabne, rade so v bližini ljudi in težko prenašajo dolge ure samote. Glasovno so zmerno izrazite, a manj vsiljive kot na primer siamske mačke.
Zdravje
Bombajska mačka velja za razmeroma zdravo pasmo, kar je delno posledica hibridnega izvora. CFA med znanimi težavami omenja hipertrofično kardiomiopatijo (pogosto srčno obolenje pri mačkah), zato odgovorni vzrejevalci starševske živali pred parjenjem presejalno testirajo, ter občasno pretirano solzenje oči. Ker je bombajska mačka nastala iz burmanske mačke in se z njo občasno še vedno sme križati, velja omeniti tudi t. i. 'burmansko okvaro glave' (Burmese Head Defect) - dedno napako v genu ALX1, ki so jo raziskovalci potrdili predvsem pri sodobni ameriški liniji burmanske mačke, dedovano avtosomno recesivno: mačke z eno kopijo gena imajo le nekoliko bolj zaobljeno glavo, pri homozigotnih mladičih pa pride do hude in smrtne okvare lobanje. Znanstvene študije te napake pri bombajski mački neposredno ne obravnavajo, a zaradi skupnega izvora in še vedno dovoljenega križanja z burmansko mačko je smiselno, da vzrejevalci pri starših preverijo genetski status.
Nega
Kratka dlaka bombajske mačke ne muči s koprenami in zahteva le občasno krtačenje, da odstranimo odmrle dlake in ohranimo sijaj. Mačka ne potrebuje posebne nege oči ali kože, pomembnejše je zagotoviti dovolj družbe in igre, saj slabo prenaša osamljenost. Ker rada jé in je nagnjena k pridobivanju telesne teže, je priporočljivo spremljati količino hrane in telesno aktivnost.
Primernost
Bombajska mačka se dobro prilagodi življenju v stanovanju in je zaradi svoje navezanosti odlična družabnica za družine z otroki, saj je potrpežljiva in igriva. Z drugimi hišnimi ljubljenčki, zlasti psi, se praviloma dobro razume, do drugih mačk pa je lahko bolj dominantna, saj rada prevzame vlogo 'glavne' v gospodinjstvu. Ker terja veliko pozornosti in ne mara dolge osame, ni najboljša izbira za lastnike, ki so pogosto odsotni od doma, primerna pa je za začetnike, ki so pripravljeni nameniti veliko časa druženju.
Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.
Značaj in temperament
Bombajska mačka je družabna, igriva in izjemno navezana na ljudi - pogosto jo primerjajo s psom zaradi radovednosti, igranja prinašanja predmetov in hoje na povodcu. Ne mara biti dolgo sama in rada je v središču dogajanja.
Komu je namenjena
Za družine z otroki, ljubitelje mačk, ki so doma prisotni večino dneva, in lastnike, ki iščejo zelo družabno, skoraj pasje navezano mačko.
Bivanje in prostor
Odlično se prilagodi stanovanju, saj ne potrebuje velikega prostora na prostem, potrebuje pa dovolj igrač, plezalnih površin in predvsem družbe.
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
zelo navezana na ljudi in primerna za družine, kratka dlaka zahteva le malo nege, prilagodljiva stanovanjskemu življenju
Na kaj biti pozoren
ne mara biti dolgo sama, lahko je dominantna do drugih mačk, zahteva veliko pozornosti in druženja