O pasmi
Balijska mačka (Balinese) ni pasma z otoka Bali, temveč dolgodlaka različica siamske mačke, ki je nastala v Združenih državah sredi 20. stoletja. Gre za vitko, zgovorno in izjemno navezano mačko s svilnato polhojno dlako brez poddlake ter dolgim, pahljačasto puhastim repom. Ime je dobila po graciozni drži balijskih plesalcev, ne po geografskem izvoru – zato podatek o poreklu na tej strani navaja ZDA oziroma tajsko rodovno linijo, iz katere pasma dejansko izhaja.
Zgodovina pasme
Dolgodlaki mladiči so se občasno pojavljali v gnezdih sijamskih mačk že od zgodnjega 20. stoletja, a so jih rejci sprva izločali kot nestandardne. Sredi 20. stoletja sta jih začeli namenoma vzrejati Marion Dorsey (Rai-Mar Cattery, Kalifornija) in Helen Smith (Merry Mews Cattery, New York), ki sta v njih prepoznali potencial za samostojno pasmo. Helen Smith je predlagala ime »balijska« (Balinese), ker se ji je zdelo, da se mačke gibljejo z enako gracioznostjo kot plesalci z otoka Bali – ne zato, ker bi imela pasma kakršno koli povezavo z Balijem. Poznejša rejka Sylvia Holland (Holland's Farm Cattery) je od poznih 1950-ih let odločilno oblikovala tipsko enotnost pasme in vodila prizadevanja za priznanje. CFA je pasmi leta 1967 podelil začasni status, leta 1970 pa poln prvakinjski (championship) status.
Balijska mačka in siamska mačka
Gensko je balijska mačka v veliki meri dolgodlaka siamska mačka: deli enako telesno zgradbo, klinasto glavo, poudarjene uhlje in barvne vzorce na točkah (seal, chocolate, blue, lilac ter dodatne barve pri različici javanski/Javanese). Razlika je predvsem v dolžini dlake in obliki repa – balijska ima srednje dolgo, svilnato enoplastno dlako brez poddlake ter značilen pahljačast rep, medtem ko je siamska kratkodlaka. CFA v svojem uradnem opisu balijsko mačko opisuje kot »nekoliko manj zgovorno od siamske«, a še vedno izrazito komunikativno – razlika je torej v odtenku, ne v temeljni naravi. Ker gre za tesno sorodni pasmi, veljajo za balijsko mačko podobna zdravstvena in vedenjska priporočila kot za siamsko.
Videz in dlaka
Telo je vitko in mišičasto, z dolgimi linijami in klinasto obliko glave. Oči so mandljaste in globoko modre, uhlji pa veliki in koničasti. Dlaka je srednje dolga, fina in svilnata, brez puhaste poddlake, zato se ne kodra in slabše lepi v zavozlane šope – tedensko česanje običajno zadostuje. Rep je dolg, tanek in prekrit z daljšimi dlakami, ki ustvarjajo značilen pahljačast videz.
Temperament
Balijska mačka je zgovorna, radovedna in izjemno navezana na ljudi – po opisu CFA gre za mačko, ki »rada sodeluje« pri vsakdanjih opravilih in vzdržuje stalen pogovor z lastnikom, od predenja do glasnega opozarjanja, kadar pozornosti primanjkuje. Je inteligentna in se hitro nauči prinašanja igrač ter drugih trikov, obenem pa rada preživlja čas v naročju. Slabo prenaša dolgotrajno samoto in potrebuje redno družbo ter miselno spodbudo, sicer lahko postane destruktivna.
Zdravje
Balijska mačka velja za na splošno zdravo pasmo, a kot pri siamski mački so opisani primeri škilastih oči in prelomljenega repa, ki izvirajo iz skupne genetske osnove. Ker gre za del »sijamske« skupine pasem, Univerza Kalifornije v Davisu (UC Davis Veterinary Genetics Laboratory) balijsko in javansko mačko uvršča med pasme, pri katerih je smiselno genetsko testiranje na mutacijo CEP290, ki povzroča pozno nastopajočo progresivno atrofijo mrežnice (PRA-rdAc); mutacija je razmeroma pogosta prav v sijamski skupini pasem. Amiloidoza (odlaganje beljakovine amiloid A v jetrih in ledvicah) je dobro dokumentirana pri sijamski in orientalski kratkodlaki mačji pasmi, a objavljene genetske raziskave amiloidoze so bile doslej izvedene na sijamskih/orientalskih mačkah, ne na balijski populaciji posebej – zato je odgovorno reči, da gre za tveganje, povezano s širšo sorodstveno skupino, ne za samostojno potrjeno tveganje pri balijski mački. Odgovorni rejci zato priporočajo genetsko testiranje in redne veterinarske preglede.
Nega in vsakdanje življenje
Balijska mačka se dobro prilagodi življenju v stanovanju, če ima dovolj plezalnih površin, igrač in vsakodnevne interakcije z lastnikom – gre za zelo aktivno pasmo, ki brez dovolj gibanja in stimulacije hitro postane nemirna. Ni primerna za gospodinjstva, kjer je mačka večino dneva sama, saj potrebuje družbo in se navezuje na svoje ljudi skoraj kot pes. Nega dlake je enostavna zaradi odsotnosti poddlake, zahtevnejša pa je časovno-socialna komponenta reje.
Za koga je primerna
Balijska mačka je odlična izbira za družine z otroki in za gospodinjstva z drugimi hišnimi ljubljenčki, saj je po opisih rejskih klubov (CFA, GCCF) prijazna, igriva in se dobro znajde v družbi psov in drugih mačk, če so predstavitve postopne. Manj primerna je za povsem neizkušene lastnike, ki iščejo neodvisno, tiho mačko brez večjih zahtev po pozornosti – balijska mačka potrebuje angažiranega lastnika, ki ji nameni čas za igro in pogovor.
Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.
Značaj in temperament
Zgovorna, radovedna in izjemno navezana na ljudi; potrebuje veliko družbe in miselne spodbude, sicer postane nemirna ali destruktivna.
Komu je namenjena
Družine z otroki, gospodinjstva z drugimi hišnimi ljubljenčki in lastnike, ki so doma prisotni ter pripravljeni nameniti mački veliko časa in pozornosti.
Bivanje in prostor
Prilagodi se stanovanju, če ima dovolj plezalnih površin, igrač in dnevne interakcije; ni primerna za dolgotrajno samoto čez dan.
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
zelo navezana in družabna, enostavna nega dlake brez poddlake, primerna za družine z otroki
Na kaj biti pozoren
zahteva veliko pozornosti in ne prenaša samote, glasna in vztrajno komunicira, ni idealna za popolne začetnike