O pasmi
Abesinka je ena najstarejših priznanih pasem kratkodlakih mačk - prvič so jo razstavili v Londonu leta 1871, leta 1906 pa je bila med prvimi petimi pasmami, ki jih je registrirala ameriška zveza CFA. Ime namiguje na Etiopijo, a genetske raziskave kažejo, da njeni pravi predniki izvirajo bližje obali Indijskega oceana in jugovzhodni Aziji. Danes pasmo opredeljujejo topel, »tikan« tabby kožuh, skoraj neusahljiva energija, ki v odraslost prinaša temperament mladička, ter nekaj dobro dokumentiranih - a ne univerzalnih - dednih bolezni, za katere resni vzrejalci danes uporabljajo DNK teste.
Mit o Etiopiji in genetika
Ime pasme izvira iz mačk, uvoženih v Britanijo okoli časa abesinske vojne leta 1868; mačka po imenu Zula je bila razstavljena na razstavi mačk v londonski Crystal Palace leta 1871, abesinke pa so leta 1906 postale ena prvih pasem, ki jih je registrirala CFA. Toda obsežna genetska raziskava mačjih populacij po svetu iz leta 2008 (Lipinski in sod., objavljena v reviji Genomics) je pokazala, da abesinka nosi genetske markerje, skupne mačkam z obale Indijskega oceana in jugovzhodne Azije, ne pa markerjev, ki bi jo povezovali z Afriko. Ime torej najverjetneje odraža le, od kod so britanski vzrejalci v 19. stoletju dobili svoje prve mačke, ne pa dejanskega izvora pasme.
Kaj pomeni »tikan« kožuh
Vsaka abesinka nosi dve kopiji prevladujočega agouti gena skupaj z modifikatorjem Ta (ticked tabby), ki zavre izrazite proge in lise klasičnega tabby vzorca ter vzorčenje omeji le na obraz, noge in rep. Na telesu agouti signalni protein sodeluje z genom MC1R, ki vklaplja in izklaplja nastajanje pigmenta vzdolž vsake rastoče dlake - tako nastaneta dva do štiri izmenjujoča se barvna pasova na eni sami dlaki. Prav ta »tikanost« kožuhu daje topel, iridiscenten videz divje mačke v barvah, kot so rjavkasta (ruddy), rdeča, modra in fawn.
Večni mladiček
Opisi pasme dosledno uporabljajo besede, kot so ekstrovertirana, radovedna in nenehno v gibanju - standard Cat Fanciers' Association abesinko opisuje kot izjemno aktivnega in igrivega reševalca problemov, ki ne mara biti dolgo sam. Večina jih vse do visoke starosti ohrani mladičkovo željo po plezanju, lovljenju in raziskovanju, poleg tega pa se močno navežejo na svoje ljudi in jim sledijo iz sobe v sobo. Redko so klasične mačke za crkljanje v naročju - raje počnejo nekaj s tabo, kot da bi mirno sedele na tebi -, zato je dnevna interaktivna igra ali igrača z uganko koristnejša od mehke posteljice.
Pomanjkanje PK in DNK test
Pomanjkanje piruvat kinaze (PK) je dedna bolezen krvi, ki se pri abesinkah in sorodnih somalijskih mačkah pojavlja v opazni pogostosti. Mutacija na genu PKLR moti energijski metabolizem rdečih krvnih celic in povzroči hemolitično anemijo, ki se lahko pojavi v katerikoli starosti in je lahko blaga ali huda, s simptomi, kot so letargija, izguba teže in zlatenica. Deduje se recesivno, kar pomeni, da mora mačka podedovati dve kopiji mutacije, da zboli; preprost DNK test (med drugim ga ponuja Veterinary Genetics Laboratory Univerze Kalifornije v Davisu) pa lahko prenašalce odkrije še pred vzrejo, zato je smiselno pri vzrejalcu vprašati po rezultatih testa.
Bolezen oči: PRA test
Abesinke in somalijske mačke so povezane tudi s posebno obliko progresivne atrofije mrežnice, imenovano rdAc, ki jo povzroča mutacija na genu CEP290. Prizadeti mladiči se rodijo z normalnim vidom; spremembe na mrežnici je mogoče zaznati s specializiranim testiranjem okoli sedmega meseca starosti, nato pa izguba vida počasi napreduje in pri mačkah z dvema kopijama mutacije običajno privede do slepote med tretjim in petim letom. Pogostost prenašalcev se je v objavljenih raziskavah med državami precej razlikovala, kar je prav razlog, da DNK test - ločen od testa za PK - danes velja za rutinski del odgovorne vzreje.
Bolezen ledvic: resnično, a neenakomerno tveganje
Dedna oblika bolezni ledvic, imenovana renalna (AA) amiloidoza, je v rodovnikih abesink dokumentirana že od osemdesetih let prejšnjega stoletja in ostaja predmet aktivnih raziskav - multi-omska študija iz leta 2021 je namesto ene same mutacije odkrila na desetine kandidatnih genetskih različic. Obloge amiloida se kopičijo v ledvicah in lahko povzročijo usodno ledvično odpoved, včasih že pri mačkah, starih od dve do pet let, a DNK testa trenutno ni, bolezen pa je precej pogosteje dokumentirana v nekaterih vzrejnih linijah in mačjih vzrejališčih kot v pasmi na splošno. Kljub temu, da testa (še) ni, se splača pri vzrejalcu povprašati po zgodovini bolezni ledvic v liniji.
Življenje z abesinko
Nega kožuha je minimalna - kratka, fina dlaka potrebuje le tedensko krtačenje -, a vse drugo pri tej pasmi zahteva vključenost, ne le vzdrževanja. Abesinke dobro uspevajo tudi v stanovanju, če imajo na voljo navpični prostor (stolpe za plezanje, police), redno interaktivno igro in po možnosti mačjo družbo, saj ne marajo biti dolgo same. Kombinacija visoke energije, nadpovprečne inteligence in iskrene navezanosti na ljudi jih naredi hvaležne za lastnike, ki si želijo angažirano mačko, manj primerne pa za gospodinjstva, ki iščejo mačko za tiho crkljanje v naročju, ali za začetnike, ki niso pripravljeni na zahtevno, občasno pa tudi navihano družico.
Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.
Značaj in temperament
energična, igriva, radovedna, navezana, inteligentna
Komu je namenjena
Aktivne lastnike, ki nudijo dnevno igro in izzive
Bivanje in prostor
Prilagodljiva stanovanju, če ima prostor za plezanje in igro
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
zelo inteligentna in se rada vključi v interaktivno igro, kratka dlaka skoraj ne linja in zahteva malo nege, ustvari močno navezanost na svojo družino
Na kaj biti pozoren
potrebuje nenehno duševno spodbudo in težko prenaša dolgo samoto, lahko podeduje tveganje za pomanjkanje PK ali PRA, zaradi česar je priporočljivo gensko testiranje, ni tipična mačka za crkljanje v naročju in je lahko preživahna za zelo mirno gospodinjstvo
Posebne opombe
Kljub imenu genetske raziskave (Lipinski in sod., 2008) kažejo, da izvor abesinke bolj sledi obali Indijskega oceana in jugovzhodni Aziji kot Etiopiji; pasma, kot jo poznamo danes, je bila standardizirana v Veliki Britaniji od 70. let 19. stoletja naprej. Pri vzrejalcu preverite rezultate DNK testov za pomanjkanje PK in PRA (rdAc) - gre za resnični, testljivi, a ne univerzalni tveganji pri pasmi.