Rex kunec (Rex Rabbit)

O pasmi

Rex kunec (Rex Rabbit) je izvirna, standardna različica pasme rex - tista, iz katere so pozneje, v Združenih državah Amerike, vzredili pritlikavo različico mini rex. Gre za srednje veliko pasmo domačega kunca, ki jo je pred stoletjem ustvarila naključna genetska mutacija v Franciji in ki je od takrat prepoznavna po svoji edinstveni, žametno mehki dlaki. Poleg razstavne in hišne uporabe je bila pasma zgodovinsko pomembna tudi v krznarski industriji, danes pa jo cenijo predvsem kot mirnega, prijaznega hišnega ljubljenčka, primernega tudi za začetnike.

Poreklo v Franciji

Mutacija, ki je dala ime celotni skupini pasem rex, se je spontano pojavila leta 1919 v leglu divje sivo obarvanih domačih kuncev v Franciji. Prve živali s tako dlako so leta 1924 javno predstavili na mednarodni razstavi kuncev v Parizu, kjer so vzbudile veliko zanimanje med rejci. Ker je bila prva izpopolnjena barvna varianta kostanjevo siva (t.i. castor, po latinski besedi za bobra), so pasmo sprva poimenovali castorrex, ime pa se je kasneje skrajšalo v rex. Istega leta sta pasmo v ZDA pripeljala John Fehr in Alfred Zimmerman, ameriško združenje rejcev kuncev ARBA pa jo je uradno priznalo leta 1929. Zgodnje komercialno prekomerno razmnoževanje je dlako sprva oslabilo, a so jo rejci - med njimi genetik Eugène Kohler z Univerze v Strasbourgu - kasneje izboljšali in razvili vrsto novih barv. Zaradi izjemne kakovosti krzna je rex desetletja veljal za eno vodilnih pasem v krznarski industriji, hkrati pa se je uveljavil kot priljubljena razstavna in hišna pasma.

Genetika žametne dlake

Značilna dlaka je posledica dedne, recesivne mutacije na lokusu r1 - izpada enega nukleotida v 9. eksonu gena LIPH, kar je leta 2011 potrdila recenzirana genetska raziskava v reviji PLOS ONE. Pri kuncih z divjo dlako so krovni laski precej daljši od poddlake; pri rex kuncih mutacija krovne laske skrajša skoraj na dolžino poddlake, dlaka pa namesto poleganja štrli navzven, kar da gosto, žametno strukturo, po kateri je pasma dobila ime (rex, latinsko kralj). Pri kuncih poznamo tri sorodne, a ločene mutacije rex (lokusi r1, r2, r3). Podobne, genetsko ločene mutacije, ki dajejo pokončno, nakodrano dlako, so opisane tudi pri drugih vrstah, na primer pri morskih prašičkih (recesivna gena rex in waved) - kar kaže, da lahko podoben videz dlake nastane po več neodvisnih genetskih poteh.

Izvirni standardni rex proti mini rexu

Ta pasma je izvorna, standardna različica rexa v polni telesni velikosti, kakršno so razvili že prvi francoski rejci v dvajsetih letih 20. stoletja. Šele šestdeset let pozneje, leta 1984, je bila v ameriškem Teksasu iz nje vzrejena pritlikava različica mini rex; razvila jo je Monna Berryhill s križanjem pritlikavih rex kuncev, ARBA pa jo je kot samostojno pasmo priznala leta 1988. Mini rex doseže komaj okrog polovico teže standardnega rexa, medtem ko ta, izvorna pasma, ohranja polno, komercialno telesno postavo. Kdor išče prav to zgodovinsko, večjo različico rex kunca, išče točno to pasmo, ne mini rexa.

Videz in telesna zgradba

Rex kunec spada med srednje velike pasme, s telesno maso med 3 in 4,5 kg ter dolžino telesa med 30 in 40 cm. Telo je polno, zaobljeno in mišičasto (komercialni tip postave), z uhlji, ki stojijo pokonci. ARBA pri tej pasmi priznava 16 barvnih različic, od prvotne kostanjevo sive (castor) do črne, modre, bele, opalne, sabljaste in drugih. Prav dlaka - gosta, kratka in neverjetno mehka na otip - ostaja glavna prepoznavna lastnost pasme.

Temperament in značaj

Rex kunci veljajo za eno najbolj mirnih in prijaznih pasem kuncev, primerno tudi za manj izkušene lastnike. So radovedni, se navežejo na skrbnika in uživajo v nežnem crtanju, a jih glasen hrup in sunkovito ravnanje lahko vznemirijo, zato potrebujejo miren, potrpežljiv pristop. Stik z otroki in drugimi hišnimi ljubljenčki naj bo od začetka nadzorovan in postopen.

Nega, prehrana in bivalni pogoji

Osnova prehrane mora biti kakovostno seno, ki naj predstavlja večino dnevnega obroka, dopolnjeno s svežo zelenjavo in manjšo količino peletiranega krmila. Kratka dlaka je razmeroma nezahtevna za nego - zadostuje tedensko crtanje, med letno menjavo dlake pa pogosteje. Ker rex dlaka zaradi krajših krovnih laskov nudi manj naravne toplotne izolacije kot dlaka pasem z daljšo, gostejšo kožušino, je ta pasma bolj občutljiva na mraz in vročinske skrajnosti, zato je priporočljiva notranja reja s stabilno sobno temperaturo, zunanji hlevček pa v hladnejših mesecih ni primeren brez dodatne zaščite. Kunec potrebuje tudi dnevno gibanje zunaj kletke.

Zdravje

Tako kot druge pasme domačega kunca je tudi rex izpostavljen tipičnim zdravstvenim tveganjem vrste: napačni rasti zob (malokluzija) zaradi vseživljenjske rasti zob, zaustavitvi prebave (GI staza), ki je lahko življenjsko nevarna in zahteva takojšnjo veterinarsko pomoč, ter ušesnim garjam. Redni veterinarski pregledi, prehrana z veliko vlaknin in dovolj gibanja pomembno zmanjšajo tveganje za te težave. Pričakovana življenjska doba znaša od 8 do 11 let.

Prednosti in slabosti