O pasmi
Nizozemski pritlikavi kunec je ena najmanjših uradno priznanih pasem kunca in prav zaradi drobne, "mladostne" zunanjosti eden najbolj priljubljenih na svetu. Prikupen videz pa je lahko zavajajoč: gre za energično, hitro in razmeroma plašno žival, ki ni nujno primerna za majhne otroke, poleg tega kunci nikoli ne sodijo sami – potrebujejo družbo vsaj še enega kunca.
Od nizozemskih rejcev do ene najmanjših pasem na svetu
Pasma izvira iz Nizozemske z začetka 20. stoletja, kjer so rejci majhne poljske kunce (Polish) križali z manjšimi divjimi kunci, dokler niso po večletnem delu dobili izrazito drobne živali v širokem naboru barv. V Veliko Britanijo so prve živali pripeljali leta 1948, kjer je nastal tudi prvi klub pasme; v ZDA se je pasma razširila v šestdesetih letih, ameriško združenje rejcev (ARBA) pa jo je uradno priznalo leta 1969. Zgodnji primerki so bili zaradi križanja z divjimi kunci opazno bolj plašni in nezaupljivi kot današnje živali – z desetletji ciljne vzreje je pasma pridobila bolj obvladljiv, a še vedno živahen značaj.
Videz in genetika "prave" ter "lažne" palčke
Odrasla žival tehta med 0,50 in 1,13 kg (zgornja meja standarda ARBA in Britanskega kunčjega združeništva je 2,5 funta oziroma 1,13 kg), ima nesorazmerno velike oči in glavo glede na kratko, čokato telo ter kratka, pokončna ušesa (po standardu ARBA smejo meriti največ 6,4 cm). Za to "otroško" zunanjost je odgovoren gen za pritlikavost (Dw): žival z eno kopijo gena je t. i. »prava palčka« in ustreza standardu pasme, žival brez kopije je »lažna palčka« in zraste opazno večja, žival z dvema kopijama gena (t. i. »peanut«) pa ima usodno kombinacijo, ki jo genetska raziskava (Carneiro idr., 2016, revija Genetics) povezuje z izbrisom v genu HMGA2 – mladiči s to kombinacijo skoraj vedno poginejo v prvih dneh življenja, ker ne morejo sesati. Zato izkušeni rejci nikoli ne parijo dveh »pravih palčk« med seboj.
Značaj: energičen, a ne nujno primeren za majhne otroke
Nizozemski pritlikavi kunec je radoveden, živahen in inteligenten – kunci se lahko naučijo uporabljati stranišče, kar olajša bivanje v stanovanju. Zaradi majhnosti in razmeroma plašnega značaja pa ni idealna izbira za majhne otroke: če ga otrok stisne ali dvigne, se lahko silovito zvija, praska ali ugrizne, pri padcu z višine pa si zaradi krhkih kosti zlahka poškoduje hrbtenico. Za družine z majhnimi otroki so zato primernejše večje, mirnejše pasme kuncev; nizozemski pritlikavec bolje uspeva pri odraslih ali starejših otrocih, ki se ga naučijo pravilno prijeti in rokovati z njim postopoma in potrpežljivo.
Družba: kunec potrebuje kunca
Kunci so družabne živali in po sodobnih smernicah (RSPCA) jih ne smemo gojiti samih – potrebujejo družbo vsaj še enega prijateljskega kunca, saj lahko osamljenost povzroči stres in nenavadno vedenje. Najlažje je vzpostaviti par sterilizirane samice in kastriranega samca; enkrat vzpostavljene vezi kasneje ne ločujte, saj to živalima povzroči veliko stisko. Kljub družbi drugega kunca potrebuje tudi dnevno človeško pozornost in igro.
Bivališče in gibanje
Samo kletka ali hišica ni dovolj – kunec potrebuje prostoren, varno ograjen prostor (notranji ali zunanji) z dovolj prostora za tek, poskakovanje in raziskovanje vsak dan, ne le občasen izpust. Zunanje bivališče mora biti zaščiteno pred vročino, mrazom in vlago ter dvignjeno od tal; notranje bivanje naj bo stran od radiatorjev in neposredne sončne svetlobe. Kunca je mogoče priučiti na uporabo stranišča s peskom v kotu ograjenega prostora.
Prehrana
Osnova prehrane je neomejena količina kakovostnega sena – to ščiti pred zobnimi boleznimi in motnjami prebave – dopolnjena z majhno, glede na telesno maso odmerjeno količino peletov in svežo listnato zelenjavo. Sadje in korenaste vrtnine (korenje, pesa) so bogate s sladkorjem, zato naj bodo le občasen priboljšek v majhnih količinah, ne redni del obroka.
Zdravje: zobje, sterilizacija in cepljenje
Kratek, sploščen (brahicefalen) obraz, značilen za pasmo, poveča tveganje za nepravilno rast in poravnavo zob – sprednje zobe in nohte preverjajte vsaj enkrat tedensko, morebitno prekomerno rast pa sme popraviti le veterinar. Nesterilizirane samice imajo po tretjem letu starosti visoko tveganje za maternične tumorje (po podatkih RSPCA lahko pojavnost doseže tudi okoli 80 %), ki so pogosto usodni, zato se priporoča sterilizacija oziroma kastracija, če ne nameravate vzrejati. V Evropi je priporočljivo tudi cepljenje proti miksomatozi in virusni hemoragični bolezni (VHD), o čemer se posvetujte z veterinarjem. Ker kunci bolečino dobro skrivajo, vsak dan preverjajte, ali žival normalno je, pije in odvaja iztrebke – zmanjšano ali ustavljeno odvajanje je nujno stanje, ki zahteva takojšnjo veterinarsko pomoč.
Preden se odločite
Nizozemski pritlikavi kunec je prava žival za skrbnika, ki lahko zagotovi vsaj dva kunca skupaj, prostorno bivališče izven kletke in potrpežljivo, postopno navajanje na rokovanje – v zameno ponudi drobnega, radovednega in presenetljivo dolgoživega sostanovalca.
Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.
Značaj in temperament
energičen, radoveden, inteligenten, razmeroma plašen, hiter
Komu je namenjena
izkušene skrbnike ali družine z odraslimi otroki, ki lahko zagotovijo drugega kunca in prostorno bivališče
Bivanje in prostor
prostoren, varno ograjen notranji ali zunanji prostor za dnevno gibanje; ne le kletka
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
zelo majhna velikost, prikupen videz, primeren za notranje bivanje ob dovolj prostora za gibanje
Na kaj biti pozoren
razmeroma plašen in ni primeren za grobo rokovanje otrok, nikoli ga ne gojimo samega, nagnjen k zobnim težavam
Posebne opombe
Nikoli ga ne gojimo samega – kunci potrebujejo družbo vsaj še enega kunca. Kratek, sploščen obraz poveča tveganje za zobne težave, zato zobe preverjajte tedensko. Nesterilizirane samice imajo po tretjem letu visoko tveganje za maternične tumorje.