O pasmi
Nizozemski kunec (Dutch Rabbit) je ena najstarejših prepoznanih pasem domačega kunca in hkrati ena vizualno najbolj prepoznavnih, predvsem po zaslugi izjemno natančno določenega barvnega vzorca, imenovanega "nizozemska oznaka". Gre za srednje velikega kunca z mirnim, prijaznim in radovednim značajem, ki ga rejske organizacije in vodniki za lastnike pogosto uvrščajo med najprimernejše pasme za družine, otroke pod nadzorom in kuncem povsem nove lastnike. Kljub imenu je zgodba o njegovem nastanku precej bolj zapletena, kot pove samo ime pasme.
Zgodovina in poreklo
Ime pasme je nekoliko zavajajoče, saj se nizozemski kunec v današnji obliki ni izoblikoval na Nizozemskem, temveč v Angliji. V 30. letih 19. stoletja so v Anglijo iz pristanišča Ostende v Belgiji vsak teden uvažali kunce za mesno industrijo; med njimi je bila tudi pasma "petit brabancon" iz pokrajine Brabant v Flandriji, ki je že takrat pogosto kazala značilen dvobarvni vzorec. Angleški rejci so od približno leta 1864 dosledno selekcionirali živali z enakomernimi oznakami in tako v Angliji izoblikovali pasmo, kot jo poznamo danes; leta 1879 je bil v Veliki Britaniji ustanovljen prvi klub rejcev nizozemskega kunca. Pasma je bila med prvimi, ki jih je priznalo ameriško National Pet Stock Association, predhodnico današnjega ARBA, ustanovljenega leta 1910. Ime torej odraža izvor uvoženih živali (območje ob Nizozemskem/Ostendu), ne pa kraja, kjer je bila pasma dejansko dokončno razvita in standardizirana.
Znamenita "nizozemska" oznaka
Najbolj prepoznavna lastnost pasme je natančno določeni barvni vzorec, po katerem je pasma dobila ime. Standard ARBA zanj nameni kar 50 od 100 točk, kar ga uvršča med najzahtevnejše vzorce v celotnem kunčjem rejstvu. Vzorec sestavljajo enakomeren bel klin ("blaza") na gobčku, beli sprednji nožici, bel pas okrog ramen (imenovan "sedlo"), ki se nadaljuje pod trupom, ter okrogli barvni lisi na licih, medtem ko je zadnji del telesa enobarvno pobarvan. Doseči popolno simetrijo tega vzorca je izjemno težko, zato je nizozemska oznaka med rejci znana kot ena najzahtevnejših ciljnih lastnosti. ARBA priznava sedem barvnih različic - črno, modro, čokoladno, sivo, jekleno, chinchilla in "tortoise" - vse vedno v kombinaciji z značilnimi belimi oznakami.
Značaj in vedenje
Nizozemski kunci veljajo za eno najbolj umirjenih in vsestransko prijaznih pasem kuncev. So radovedni, inteligentni in se ob doslednem, nežnem rokovanju razmeroma hitro navadijo na uporabo stranišča ter osnovno urjenje. Redko so agresivni in se dobro odzivajo na redno, mirno druženje z ljudmi. Zaradi obvladljive velikosti in izenačenega temperamenta so bili dolgo najbolj priljubljena pasma kuncev na svetu; kasneje jim je del priljubljenosti prevzel razvoj pritlikavih pasem, a se danes po navedbah ARBA uvrščajo med deset najbolj priljubljenih pasem. Kot uveljavljena razstavna pasma so pogosto zastopani tudi v mladinskih vzrejnih in razstavnih programih, na primer v ameriškem programu 4-H, kjer so uvrščeni med priznane razstavne pasme kuncev.
Nega in dlaka
Kratka, gosta "flyback" dlaka nizozemskega kunca zahteva razmeroma malo nege - tedensko krtačenje praviloma zadostuje, v obdobjih intenzivnejšega linjanja pa je smiselno negovati pogosteje, da se zmanjša količina pogoltnjene dlake. Poleg krtačenja je treba redno pregledovati in po potrebi krajšati kremplje ter zagotavljati neomejen dostop do kakovostnega sena, ki je ključno tako za pravilno delovanje prebave kot za naravno obrabo zob, ki kuncem rastejo vse življenje.
Zdravje
Kot pri vseh domačih kuncih je treba tudi pri tej pasmi biti pozoren na zobno malokluzijo: sekalci in kotniki kuncem rastejo neprestano, ob nepravilni poravnavi čeljusti ali neustrezni prehrani (premalo sena, preveč peletov) pa lahko prekomerno zrastejo, se zavijejo in povzročijo bolečino, težave s hranjenjem ter poškodbe mehkih tkiv. Ker so kunci občutljivi hindgut-fermentorji, lahko nezdravljena zobna bolezen ali neustrezna prehrana hitro sproži gastrointestinalno stazo - stanje, ki je lahko življenjsko nevarno in zahteva takojšnjo veterinarsko obravnavo. Pogosta težava so tudi ušesne garje. Priporočljivi so redni pregledi pri veterinarju, izkušenem z eksotičnimi živalmi, ter kastracija oziroma sterilizacija, ki zmanjša tveganje nekaterih bolezni in izboljša vedenje.
Bivalni prostor in družba
Telesna dolžina 25-35 cm (meritev telesa, ne višina v stoječi drži) in teža 1,5-2,5 kg uvrščata nizozemskega kunca med srednje velike pasme, ki za udobno življenje potrebuje prostoren kotec ali ograjeno površino z dovolj prostora za gibanje in raziskovanje vsak dan - majhna kletka v stanovanju sama po sebi ne zadostuje. Organizacije za dobrobit kuncev, kot sta RSPCA in britanski RWAF, opozarjajo, da so kunci izrazito družabne živali, ki nujno potrebujejo družbo vsaj še enega steriliziranega kunca, saj lahko osamljenost povzroči vedenjske težave in slabšo dobrobit. Sobivanje z drugimi vrstami hišnih ljubljenčkov, na primer s psi ali mačkami, je ob previdnem, postopnem uvajanju in stalnem nadzoru odraslih mogoče, vendar ostaja tvegano, saj lahko tudi igriv ali radoveden pes ali mačka kunca nehote resno poškoduje.
Primernost za družine, otroke in začetnike
Zaradi mirnega in potrpežljivega značaja nizozemski kunec velja za eno primernejših pasem za družine z otroki, seveda ob nadzoru odraslih in učenju nežnega ravnanja z živaljo. Enako velja za lastnike, ki s kunci šele začenjajo: obvladljiva velikost, izenačeno vedenje in razmeroma preprosta nega dlake naredijo pasmo dostopno tudi začetnikom. Kljub temu gre za dolgoživo, družabno žival, ki zahteva resno in dolgoročno predanost - dnevno gibanje, ustrezno prehrano s senom, dovolj prostora za bivanje in redne veterinarske preglede - zato odločitev za nakup ali posvojitev ne sme temeljiti zgolj na videzu ali domnevni enostavnosti reje.
Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.
Značaj in temperament
Miren, prijazen, radoveden in inteligenten kunec, ki se ob nežnem in doslednem rokovanju hitro navadi na dotik ter uporabo stranišča. Redko je agresiven, dobro prenaša družbo otrok pod nadzorom odraslih, a kot vsak kunec potrebuje postopno navajanje, potrpežljivost in stalno družbo vsaj še enega kunca.
Komu je namenjena
Družine z otroki, ki so se pripravljeni naučiti nežnega ravnanja s kunci, pare in posameznike, ki lahko zagotovijo družbo drugega kunca, ter začetnike, ki iščejo mirno, obvladljivo in dolgoživo hišno žival.
Bivanje in prostor
Potrebuje prostoren notranji kotec ali ograjeno površino (ne le majhno kletko) z dnevnim časom za gibanje zunaj kletke, po možnosti v paru z drugim steriliziranim kuncem; primeren je za hišo z vrtom ali dovolj veliko stanovanje, če je zagotovljen prostor za vsakodnevno raziskovanje.
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
miren in prijazen značaj, primeren za družine z otroki ob nadzoru, razmeroma preprosta nega kratke dlake
Na kaj biti pozoren
potrebuje stalno družbo drugega kunca, ni idealen za zelo majhna stanovanja brez prostora za gibanje, zobje in prebavo je treba redno spremljati