Za vse, ki jim živali pomenijo svet.
Preskoči na vsebino
Spoznaj pasmo

Levjeglavi kunec (Lionhead)

Oryctolagus cuniculus domesticus

Levjeglavi kunec (Lionhead) je majhna pasma z značilno volnato "grivo" okoli glave in tilnika, ki jo povzroča en sam prevladujoč genski mutant, opažen šele v poznih 1990-ih v Belgiji in Franciji. Gre za eno najmlajših uradno priznanih pasem kuncev (BRC 2002, ARBA 2013), ki poleg običajne kunčje nege zahteva dnevno krtačenje grive proti zapletkom. Zaradi plišastega videza ga pogosto kupujejo impulzivno, čeprav ni preprosta izbira za neizkušene lastnike ali majhne otroke.

Deli

Zahtevnost nege

4/5 lestvica zahtevnosti

ManjVeč

Potreba po aktivnosti

3/5 lestvica zahtevnosti

ManjVeč

Nega v praksi

Dnevno česanje grive, neomejeno seno, redni pregledi zob

Hitri povzetek pasme

Komu je namenjena
Družine s starejšimi otroki, izkušeni lastniki kuncev
Družba iste vrste
obvezna
Z drugimi vrstami
Ne
Z otroki
Pogojno
Za začetnike
Ne
Zahtevnost oskrbe
visoka
Tip
dolgodlaki / hišni
Izvor
Belgija
Bivanje in prostor
Notranja ograda vsaj 3×2×1 m za par, ne samo majhna kletka
Aktivnost
3 / 5
Nega dlake
4 / 5
Življenjska doba
7 – 9 let
Velikost
Majhna
Teža
1,1 – 1,7 kg

O pasmi

Značilna "griva" levjeglavega kunca je posledica ene same prevladujoče genske mutacije, ki povzroči rast daljše, volnate dlake okoli glave, ušes in bokov, medtem ko je preostalo telo prekrito z normalno kratko dlako. Mutacija se je pojavila konec devetdesetih let 20. stoletja v Belgiji in Franciji, domnevno pri križanju pritlikavega kunca (Netherland Dwarf) s pasmo Swiss Fox, ko so vzrejevalci poskušali ustvariti dolgodlakega pritlikavega kunca. Ker gre za prevladujoč gen, se je hitro širil, dokončni standard pasme pa je bil oblikovan v Veliki Britaniji, kjer jo je britanski Rabbit Council (BRC) uradno priznal leta 2002. Ameriško združenje ARBA je pasmo sprejelo šele leta 2013, kar levjeglavega kunca uvršča med najmlajše uradno priznane pasme kuncev sploh.

Genetika grive

Glede na to, koliko kopij gena za grivo kunec podeduje, ločimo enojno in dvojno grivo. Kunci z dvojno grivo (dve kopiji gena) imajo gostejšo, bolj volnato grivo, ki sega tudi na boke v obliki črke V, medtem ko imajo kunci z eno kopijo gena pogosto tanjšo grivo, ki lahko z odraslostjo delno ali povsem izgine. Ta zapis opisuje pasmo na splošno, zato je videz posameznega kunca odvisen od konkretne genske kombinacije, ki jo nosi.

Nega grive

Prav griva je razlog, da levjeglavi kunec potrebuje bistveno več nege kot večina kratkodlakih pasem. Dlaka okoli vratu in tilnika se hitro zaplete in tvori vozlaste rutke, zlasti za ušesi, pod brado in okoli repa, zato jo je treba skoraj vsak dan temeljito prečesati do kože, preostalo telo pa vsaj enkrat tedensko. Zanemarjena griva ni le kozmetična težava - vozlasta dlaka lahko zakrije kožne rane in vlago, poveča tveganje za mušje ličinke (flystrike) na zadnjici, kunec pa lahko ob poskusu samočiščenja pogoltne preveč dlake, kar prispeva k nevarnim prebavnim zastojem. Kunca se nikoli ne kopa; umazanijo se odstrani z vlažno krpo, dlako pa redno krtačimo po urniku.

Družba in prostor

Kunci so družabne živali in po priporočilih za dobrobit (npr. RWAF) naj ne bi živeli sami, temveč vsaj v paru sterilziranih živali; samo človeška pozornost stika z drugim kuncem ne nadomesti. Za bivališče oz. ogrado priporočajo najmanj približno 3 x 2 x 1 meter prostora za par kuncev, kar velja tudi za levjeglavega kunca ne glede na njegovo majhnost - manjši kunec ne potrebuje nič manj prostora za gibanje, poskoke in raziskovanje. Drugače je pri stiku z drugimi vrstami živali: kunec je plenska žival, ki mačke in pse po naravi zaznava kot grožnjo, zato lahko že sama bližina povzroči paničen beg, med katerim si zlahka zlomi hrbtenico ali nogo, tudi če pes ali mačka nikoli ne poskusi napasti. Skupno gospodinjstvo s takimi živalmi zato praviloma ni priporočljivo, razen ob zelo postopnem, skrbno nadzorovanem uvajanju.

Prehrana in zobje

Enako kot pri vseh kuncih je tudi pri levjeglavem osnova prehrane seno, ki mora biti na voljo neomejeno in predstavlja večino dnevnega obroka, dopolnjeno z manjšo količino peletirane krme ter dnevno porcijo sveže zelenjave. Neprestano rastoči zobje se obrabljajo prav z grizenjem sena, zato pomanjkanje vlaknaste hrane vodi v bolezni zob in posledično v odklanjanje hrane - znak, ki zahteva takojšen obisk veterinarja, saj lahko kunec hitro razvije nevaren zastoj prebave (GI staza). Nenadne spremembe jedilnika je smiselno uvajati postopoma, saj lahko občutljiv prebavni sistem kunca na hitro zamenjavo hrane reagira z drisko ali napihnjenostjo.

Zdravje in cepljenja

Priporočljivo je redno cepljenje proti miksomatozi in virusni hemoragični bolezni, ki ju prenašajo žuželke in sta v naravi pogosto smrtni, ter preventivni pregledi zob pri veterinarju, saj se zobne nepravilnosti pri kuncih razvijejo postopoma in jih lastnik doma ne opazi vedno pravočasno. Ob dolgi, gosti grivi je smiselno ob vsakem cepljenju ali pregledu veterinarja prositi tudi za hiter pregled kože pod dlako, kjer se morebitna vnetja ali zajedavci najlažje skrijejo.

Impulzivni nakupi

Zaradi plišastega, "levjega" videza je ta pasma pogosto tarča impulzivnih nakupov, predvsem za otroke - a strokovne organizacije (npr. britanska veterinarska dobrodelna ustanova PDSA) opozarjajo, da kunci na splošno niso idealni hišni ljubljenčki za majhne otroke: ne marajo, da jih dvigujemo, njihova hrbtenica pa je krhka in se lahko ob padcu poškoduje. Impulziven nakup je pri tej pasmi še posebej tvegan, ker plišasti videz zakrije dejanski obseg nege - kupec pogosto ne predvidi skoraj dnevnega česanja grive niti tveganja flystrikea, zato griva že v prvih mesecih hitro postane zanemarjena.

Komu je primeren

Levjeglavi kunec je primernejši za družine s starejšimi, mirnejšimi otroki pod nadzorom odraslih, ali za odrasle lastnike, pripravljene na dnevno nego grive, stalno spremljanje prehranjevanja in zobne higiene ter dolgoročno skrb (kunec lahko doživi 7-9 let ali več). Ni priporočljiv za popolne začetnike, ki iščejo nezahtevno prvo žival, niti za tiste, ki kunca kupujejo zgolj zaradi videza brez poznavanja dejanskih zahtev nege. Najbolje uspeva pri skrbniku, ki mu lahko zagotovi družbo drugega kunca, dovolj velik prostor za gibanje in redno rutino nege - kombinacijo zahtev, zaradi katere pasma velja za zahtevnejšo od marsikatere druge kunčje pasme.

Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.

Značaj in temperament

radoveden, družaben, rahlo plašen, inteligenten, energičen

Komu je namenjena

Družine s starejšimi otroki, izkušeni lastniki kuncev

Bivanje in prostor

Notranja ograda vsaj 3×2×1 m za par, ne samo majhna kletka

Prednosti in slabosti

Prednosti pasme

kompakten in primeren za manjše bivalne prostore ob dovolj veliki ogradi, prijazen in radoveden ko si pridobi zaupanje, prepoznaven videz z edinstveno grivo, ki ga loči od drugih pasem kuncev

Na kaj biti pozoren

zahteva skoraj dnevno česanje grive, da se izognemo zapletkom in vozlom, ni primeren za majhne otroke zaradi krhke hrbtenice in nerad dvigovanja, potrebuje družbo vsaj enega kunca ter dovolj prostora za gibanje

Posebne opombe

Griva je posledica enega samega prevladujočega gena, odkritega šele konec 90-ih let - zato je levjeglavi kunec ena najmlajših uradno priznanih pasem kuncev, njegova značilna dlaka pa zahteva bistveno več nege kot pri običajnih kratkodlakih kuncih.

Pogosta vprašanja

Ali je treba grivo levjeglavega kunca česati vsak dan?

Da, v praksi skoraj vsak dan, saj se dlaka okoli vratu in tilnika hitro zapleta v vozlaste rutke, še posebej za ušesi in pod brado. Zanemarjena griva lahko zakrije kožne rane, poveča tveganje za mušje ličinke in privede do tega, da kunec ob samočiščenju pogoltne preveč dlake. Preostalo telo je dovolj počesati enkrat tedensko.

Ali lahko levjeglavi kunec živi sam?

Ni priporočljivo. Kunci so družabne živali, organizacije za dobrobit kuncev (npr. RWAF) pa svetujejo, naj živijo v vsaj paru sterilziranih živali, saj sama človeška družba ne nadomesti stika z drugim kuncem. Uvajanje dveh kuncev je lahko postopno, a se dolgoročno obrestuje z manj stresa za obe živali.

Koliko prostora potrebuje levjeglavi kunec?

Kljub majhni telesni velikosti potrebuje enako prostora kot večina kuncev - priporočena minimalna ograda za par znaša okoli 3 x 2 x 1 meter, poleg tega pa dnevni čas zunaj kletke za prosto gibanje. Majhna kletka sama po sebi ni dovolj, temveč mora biti le del večjega ograjenega prostora.

Ali je levjeglavi kunec primeren za majhne otroke?

Ne posebej. Kunci na splošno ne marajo, da jih dvigujemo, njihova hrbtenica pa je krhka in se lahko ob padcu poškoduje, zato veterinarske organizacije (npr. PDSA) odsvetujejo kunce kot ljubljenčke za majhne otroke. Pasma je primernejša za družine s starejšimi, mirnejšimi otroki, ki znajo ravnati z živaljo pod nadzorom odraslih.

Kako dolgo živi levjeglavi kunec?

Po podatkih britanske veterinarske dobrodelne organizacije PDSA v povprečju od 7 do 9 let, nekateri viri pa ob dobri negi in prehrani navajajo tudi do okoli 10 let. Na dolgoživost najbolj vplivajo pravilna prehrana s senom, redna zobna nega in preprečevanje debelosti.

Ali je levjeglavi kunec primeren za začetnike?

Ni posebej priporočljiv. Zaradi dnevne nege grive, tveganja za zaplete z zobmi in prebavo ter potrebe po družbi drugega kunca zahteva več izkušenj kot marsikatera druga pasma. Organizacije za dobrobit kuncev opozarjajo, da mnogi levjeglavi kunci pristanejo v zavetiščih prav zato, ker lastniki podcenijo obseg nege.

Sorodne pasme

Podatki o pasmi so uredniško pripravljeni na portalu Živalce.si.

Viri in fotografije

Fotografije