O pasmi
Značilna "griva" levjeglavega kunca je posledica ene same prevladujoče genske mutacije, ki povzroči rast daljše, volnate dlake okoli glave, ušes in bokov, medtem ko je preostalo telo prekrito z normalno kratko dlako. Mutacija se je pojavila konec devetdesetih let 20. stoletja v Belgiji in Franciji, domnevno pri križanju pritlikavega kunca (Netherland Dwarf) s pasmo Swiss Fox, ko so vzrejevalci poskušali ustvariti dolgodlakega pritlikavega kunca. Ker gre za prevladujoč gen, se je hitro širil, dokončni standard pasme pa je bil oblikovan v Veliki Britaniji, kjer jo je britanski Rabbit Council (BRC) uradno priznal leta 2002. Ameriško združenje ARBA je pasmo sprejelo šele leta 2013, kar levjeglavega kunca uvršča med najmlajše uradno priznane pasme kuncev sploh.
Genetika grive
Glede na to, koliko kopij gena za grivo kunec podeduje, ločimo enojno in dvojno grivo. Kunci z dvojno grivo (dve kopiji gena) imajo gostejšo, bolj volnato grivo, ki sega tudi na boke v obliki črke V, medtem ko imajo kunci z eno kopijo gena pogosto tanjšo grivo, ki lahko z odraslostjo delno ali povsem izgine. Ta zapis opisuje pasmo na splošno, zato je videz posameznega kunca odvisen od konkretne genske kombinacije, ki jo nosi.
Nega grive
Prav griva je razlog, da levjeglavi kunec potrebuje bistveno več nege kot večina kratkodlakih pasem. Dlaka okoli vratu in tilnika se hitro zaplete in tvori vozlaste rutke, zlasti za ušesi, pod brado in okoli repa, zato jo je treba skoraj vsak dan temeljito prečesati do kože, preostalo telo pa vsaj enkrat tedensko. Zanemarjena griva ni le kozmetična težava - vozlasta dlaka lahko zakrije kožne rane in vlago, poveča tveganje za mušje ličinke (flystrike) na zadnjici, kunec pa lahko ob poskusu samočiščenja pogoltne preveč dlake, kar prispeva k nevarnim prebavnim zastojem. Kunca se nikoli ne kopa; umazanijo se odstrani z vlažno krpo, dlako pa redno krtačimo po urniku.
Družba in prostor
Kunci so družabne živali in po priporočilih za dobrobit (npr. RWAF) naj ne bi živeli sami, temveč vsaj v paru sterilziranih živali; samo človeška pozornost stika z drugim kuncem ne nadomesti. Za bivališče oz. ogrado priporočajo najmanj približno 3 x 2 x 1 meter prostora za par kuncev, kar velja tudi za levjeglavega kunca ne glede na njegovo majhnost - manjši kunec ne potrebuje nič manj prostora za gibanje, poskoke in raziskovanje. Drugače je pri stiku z drugimi vrstami živali: kunec je plenska žival, ki mačke in pse po naravi zaznava kot grožnjo, zato lahko že sama bližina povzroči paničen beg, med katerim si zlahka zlomi hrbtenico ali nogo, tudi če pes ali mačka nikoli ne poskusi napasti. Skupno gospodinjstvo s takimi živalmi zato praviloma ni priporočljivo, razen ob zelo postopnem, skrbno nadzorovanem uvajanju.
Prehrana in zobje
Enako kot pri vseh kuncih je tudi pri levjeglavem osnova prehrane seno, ki mora biti na voljo neomejeno in predstavlja večino dnevnega obroka, dopolnjeno z manjšo količino peletirane krme ter dnevno porcijo sveže zelenjave. Neprestano rastoči zobje se obrabljajo prav z grizenjem sena, zato pomanjkanje vlaknaste hrane vodi v bolezni zob in posledično v odklanjanje hrane - znak, ki zahteva takojšen obisk veterinarja, saj lahko kunec hitro razvije nevaren zastoj prebave (GI staza). Nenadne spremembe jedilnika je smiselno uvajati postopoma, saj lahko občutljiv prebavni sistem kunca na hitro zamenjavo hrane reagira z drisko ali napihnjenostjo.
Zdravje in cepljenja
Priporočljivo je redno cepljenje proti miksomatozi in virusni hemoragični bolezni, ki ju prenašajo žuželke in sta v naravi pogosto smrtni, ter preventivni pregledi zob pri veterinarju, saj se zobne nepravilnosti pri kuncih razvijejo postopoma in jih lastnik doma ne opazi vedno pravočasno. Ob dolgi, gosti grivi je smiselno ob vsakem cepljenju ali pregledu veterinarja prositi tudi za hiter pregled kože pod dlako, kjer se morebitna vnetja ali zajedavci najlažje skrijejo.
Impulzivni nakupi
Zaradi plišastega, "levjega" videza je ta pasma pogosto tarča impulzivnih nakupov, predvsem za otroke - a strokovne organizacije (npr. britanska veterinarska dobrodelna ustanova PDSA) opozarjajo, da kunci na splošno niso idealni hišni ljubljenčki za majhne otroke: ne marajo, da jih dvigujemo, njihova hrbtenica pa je krhka in se lahko ob padcu poškoduje. Impulziven nakup je pri tej pasmi še posebej tvegan, ker plišasti videz zakrije dejanski obseg nege - kupec pogosto ne predvidi skoraj dnevnega česanja grive niti tveganja flystrikea, zato griva že v prvih mesecih hitro postane zanemarjena.
Komu je primeren
Levjeglavi kunec je primernejši za družine s starejšimi, mirnejšimi otroki pod nadzorom odraslih, ali za odrasle lastnike, pripravljene na dnevno nego grive, stalno spremljanje prehranjevanja in zobne higiene ter dolgoročno skrb (kunec lahko doživi 7-9 let ali več). Ni priporočljiv za popolne začetnike, ki iščejo nezahtevno prvo žival, niti za tiste, ki kunca kupujejo zgolj zaradi videza brez poznavanja dejanskih zahtev nege. Najbolje uspeva pri skrbniku, ki mu lahko zagotovi družbo drugega kunca, dovolj velik prostor za gibanje in redno rutino nege - kombinacijo zahtev, zaradi katere pasma velja za zahtevnejšo od marsikatere druge kunčje pasme.
Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.
Značaj in temperament
radoveden, družaben, rahlo plašen, inteligenten, energičen
Komu je namenjena
Družine s starejšimi otroki, izkušeni lastniki kuncev
Bivanje in prostor
Notranja ograda vsaj 3×2×1 m za par, ne samo majhna kletka
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
kompakten in primeren za manjše bivalne prostore ob dovolj veliki ogradi, prijazen in radoveden ko si pridobi zaupanje, prepoznaven videz z edinstveno grivo, ki ga loči od drugih pasem kuncev
Na kaj biti pozoren
zahteva skoraj dnevno česanje grive, da se izognemo zapletkom in vozlom, ni primeren za majhne otroke zaradi krhke hrbtenice in nerad dvigovanja, potrebuje družbo vsaj enega kunca ter dovolj prostora za gibanje
Posebne opombe
Griva je posledica enega samega prevladujočega gena, odkritega šele konec 90-ih let - zato je levjeglavi kunec ena najmlajših uradno priznanih pasem kuncev, njegova značilna dlaka pa zahteva bistveno več nege kot pri običajnih kratkodlakih kuncih.