O pasmi
Kalifornijskega kunca je v začetku dvajsetih let 20. stoletja v mestu Lynwood v Kaliforniji razvil rejec George West. Cilj je bil ustvariti kunca z gosto, kakovostno kožo in dobrim razmerjem mesa proti kosti za takratno mesno in krznarsko industrijo. West je križal novozelandske bele kunce z činčila kunci (za gostoto dlake) in himalajskimi kunci (od koder izvira značilni vzorec temnih znakov). Po nekaj letih dela je bila pasma leta 1928 prvič razstavljena, leta 1939 pa je Ameriško združenje rejcev kuncev (ARBA) uradno potrdilo standard pasme. Danes je kalifornijski kunec po priljubljenosti druga najbolj razširjena mesna pasma na svetu, hkrati pa je zaradi urejenega videza pogost tudi na razstavah in kot hišni ljubljenček.
Videz in telesna zgradba
Telo je čvrsto, kompaktno in dobro omišičeno, kar je značilno za komercialne (mesne) pasme kuncev. Dlaka je gosta, kratka in bleščeča. ARBA standard priznava samo eno barvno varianto - belo dlako s temnimi, skoraj črnimi znaki na smrčku, ušesih, tačkah in repu, znano kot himalajski vzorec. Britansko združenje rejcev kuncev (BRC) poleg tega priznava še čokoladno, modro in lila različico znakov. Oči so zaradi genetike barvnega vzorca značilno rožnato-rdeče. Po ARBA standardu odrasla žival tehta največ 4,8 kg, po BRC standardu pa je zaželena teža okoli 4,3 kg, z najnižjo mejo pri 3,4 kg - kar ustreza razponu 3,5-4,8 kg, ki ga za pasmo uporabljamo tudi na tej strani.
Značaj
Kalifornijski kunci veljajo za mirne, potrpežljive in razmeroma predvidljive v primerjavi z bolj živahnimi pasmami. To ne pomeni, da so pasivni - so radovedni in se radi gibljejo ter raziskujejo, kadar imajo na voljo dovolj prostora. Mirnejši značaj olajša vsakodnevno rokovanje, a še vedno gre za plenilsko žival, ki jo lahko nepravilno ali sunkovito rokovanje hitro vznemiri.
Družba in prostor
Kunci so izrazito družabne živali, ki po priporočilih britanskega Rabbit Welfare Association & Fund (RWAF) in veterinarskih združenj ne smejo živeti sami - potrebujejo družbo vsaj enega drugega, steriliziranega kunca. Za par kuncev RWAF priporoča najmanj 3 x 2 metra talne površine z višino vsaj 1 meter, ki mora biti na voljo ves čas, ne le za nekaj ur dnevno, poleg tega pa še ločen prostor za počitek. To velja tudi za stanovanja - kalifornijski kunec je lahko primeren stanovanjski ljubljenček, a le, če je na voljo dovolj velik ograjen prostor za gibanje, skakanje in iztegovanje, ne le kletka. Kastracija oziroma sterilizacija je priporočljiva ne glede na spol, saj zmanjša hormonsko pogojeno agresijo in olajša navajanje na uporabo stranišča.
Prehrana
Prehrana mora po priporočilih PDSA v približno 85 % temeljiti na senu ali sveži travi, ki mora biti kuncu na voljo neomejeno. Dnevno dodamo dve pesti sveže zelenjave in zelišč ter le eno do dve žlici kakovostnih peletiranih briketov (ne mešanice z žitnimi kosmiči), saj prevelik delež koncentrirane hrane vodi v prekomerno telesno težo ter težave z zobmi in prebavo. Zaradi stalno rastočih zob je dovolj vlaknine ključna za obrabo zobovja. Poseben zdravstveni rizik pri kuncih je zastoj prebave (GI staza) - če kunec 12 ur ali dlje ne je ali ne iztreblja, po navedbah House Rabbit Society to velja za nujno stanje, ki zahteva takojšen obisk veterinarja, izkušenega z eksotičnimi živalmi. Zaradi goste dlake in nezmožnosti znojenja ali učinkovitega hlajenja z dihanjem so kalifornijski kunci tudi bolj občutljivi na vročino - PDSA priporoča vzdrževanje temperature bivalnega prostora med 18 in 20 °C ter zagotavljanje sence, prezračevanja in hladne vode v vročih mesecih.
Komu je primeren
Kalifornijski kunec je dobra izbira za lastnike, ki lahko zagotovijo dovolj prostora, čas za družbo drugega kunca, sterilizacijo in redno spremljanje zdravja zob in prebave. Po priporočilih RSPCA majhni otroci kunca ne bi smeli dvigovati sami - stik naj poteka na tleh in pod nadzorom odrasle osebe, saj lahko nepravilna podpora zadnjih nog povzroči resne poškodbe hrbtenice pri kuncu, hkrati pa je lahko prestrašena žival tudi za otroka neprijetna ali celo nevarna (praskanje, ugriz). Zato kalifornijski kunec - tako kot kunci nasploh - ni idealen 'prvi hišni ljubljenček' za majhne otroke, je pa lahko odličen družinski ljubljenček, če odgovornost za oskrbo prevzame odrasla oseba.
Značaj in temperament
miren, potrpežljiv, radoveden, previdno družaben, prilagodljiv
Komu je namenjena
Izkušene lastnike s prostorom in časom za par kuncev
Bivanje in prostor
Notranji/zunanji prostor vsaj 3x2x1 m za par kuncev
Nega
Seno 85% obroka, dnevno zelenjava, redni pregledi zob in prebave
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
miren in predvidljiv značaj olajša vsakodnevno rokovanje, gosta kratka dlaka zahteva le občasno krtačenje, prepoznaven videz in dolga rodovniška zgodovina ga uvrščata med priljubljene razstavne pasme
Na kaj biti pozoren
kot vsi kunci nujno potrebuje družbo vsaj enega drugega steriliziranega kunca, zahteva vsaj 3x2 m prostora za gibanje ves dan in ne le kletko, gosta dlaka ga naredi bolj občutljivega na vročino in poleti zahteva dodatno hlajenje
Posebne opombe
Zaradi goste dlake in omejene zmožnosti hlajenja je kalifornijski kunec bolj občutljiv na vročino kot nekatere druge pasme - poleti potrebuje senco, prezračevanje in stalen dostop do hladne vode.
