O pasmi
Francoska angora je ena največjih med angorskimi pasmami kuncev in velja za klasični "delovni" tip te volnene pasme. Za razliko od sorodne angleške angore ima gladek, brez volne obraz, ušesa in sprednje tace, njeno runo pa vsebuje opazen delež grobejših kritnih dlak, ki so pomešane med mehak poddlak. Prav ta lastnost jo je skozi zgodovino uveljavila kot pasmo, najbolj primerno za dejansko pridelavo angorske volne.
Poreklo in zgodovina
Angorski kunci kot tip naj bi izvirali iz območja Ankare (nekdanje Angore) v Turčiji, od koder naj bi jih po pripovedovanju leta 1723 prinesli v Francijo, kjer so kmalu postali priljubljeni tudi na francoskem dvoru. Francoski rejci so v naslednjih desetletjih iz tega izvornega tipa razvili svojo, bolj robustno različico z več kritne dlake. Ameriško združenje rejcev kuncev (ARBA) je angoro sprva vodilo kot eno samo pasmo ("Angora Wooler"), leta 1939 pa jo je razdelilo na angleški in francoski tip; dokončna ločitev v dve samostojni pasmi, angleško in francosko angoro, je sledila leta 1944. Danes ARBA priznava štiri angorske pasme: angleško, francosko, orjaško in satensko angoro. Po podatkih ARBA je francoska angora zaradi svoje mirne narave in posebnih lastnosti volne v zadnjih letih doživela opazen porast priljubljenosti med rejci.
Videz in volnena odeja
Francoska angora je srednje velika pasma s telesno dolžino približno 35 do 45 cm in maso med 3,5 in 4,5 kg, kar ustreza tudi standardu ARBA (do približno 4,8 kg). Ima komercialno, ovalno telesno postavo, ki jo rejske organizacije uvrščajo med dvonamenske pasme, primerne tako za pridobivanje mesa kot volne. Njeno runo sestavljata gost, močno kodrast poddlak in nad njim vidna plast daljših kritnih dlak, ki dajejo dlaki značilen bleščeč "halo" učinek, opazen zlasti pri ročno spredeni preji.
Francoska proti angleški angori: ključne razlike
Francosko angoro je smiselno obravnavati vzporedno z angleško angoro, saj gre za sorodni, a v praksi zelo različni pasmi. Francoska angora je ena večjih angorskih pasem in nima volnenih čopkov na glavi, ušesih ali sprednjih tacah - obraz in tace ima gole, kar jo takoj loči od kosmate, oblake podobne glave angleške angore. Njeno runo ima tudi opazno višji delež grobih kritnih dlak, pomešanih skozi mehkejši poddlak, medtem ko je runo angleške angore skoraj v celoti sestavljeno iz fine volne z zelo malo kritne dlake. Ta kritna dlaka ima praktičen pomen: runo francoske angore se manj filca in slabše tvori vozle, poleg tega pa jo je zaradi grobejših vlaken laže predeti v predivo kot enakomerno fino, a bolj občutljivo volno angleške angore.
Vloga v tekstilni industriji
Francoska angora je bila zgodovinsko, skupaj z orjaško angoro, med pasmami, ki so jih rejci najpogosteje izbirali za komercialno pridelavo angorske volne. Razlog je dvojen: razmeroma visok donos volne na strig ali populanje ter dejstvo, da kritna dlaka olajša nadaljnjo predelavo in predenje vlaken v primerjavi s povsem mehkim runom angleške angore. Volno pridobivajo bodisi s striženjem bodisi s populanjem med naravnim linjanjem, običajno vsakih 90 do 120 dni.
Nega dlake in striženje
Kljub temu da je nekoliko manj zahtevna od angleške angore, francoska angora še vedno potrebuje resno, redno nego - to potrjuje tudi zelo visoka stopnja zahtevnosti nege pri tej pasmi. Runo je treba večkrat tedensko temeljito prečesati ali prepihati s pihalnikom, sicer se tvorijo vozli, še posebej v predelu pod pazduho in okoli repa. Volno je treba redno pristriči ali izpuliti med linjanjem (približno vsake tri mesece), sicer se lahko na koži razvijejo vnetja in razjede pod filcem dlake. Angorski kunci, tudi francoska angora, se zaradi zaščite runa pred medsebojnim populanjem in poškodbami praviloma gojijo vsak v svoji kletki, čeprav jim je mogoče omogočiti družbo v sosednjem, ločenem prostoru.
Zdravje in tveganja
Tako kot pri drugih angorskih pasmah je tudi pri francoski angori povečano tveganje za tako imenovani "volneni čep" - zamašitev prebavil zaradi zaužite dlake med samočiščenjem. Ker kunci dlake ne morejo izbljuvati, lahko huda zastojna motnja prebave (GI staza) postane življenjsko nevarna in zahteva takojšnjo veterinarsko oskrbo. Tveganje bistveno zmanjšata redno odstranjevanje odvečne dlake in prehrana, bogata s senom in vlakninami.
Temperament in za koga je primerna
Francoska angora velja za eno mirnejših in bolj vdanih angorskih pasem, kar ji skupaj z nekoliko manj zahtevnim runom (brez volnenih čopkov na obrazu) prinaša sloves pasme, primerne tudi za tiste, ki se z angorskimi kunci srečujejo prvič. Kljub temu ostaja zahteva po redni negi visoka, zato je najbolj primerna za skrbnike, ki so pripravljeni na dosleden tedenski urnik čemljanja in striženja. Zaradi občutljivega runa in razmeroma krhke telesne zgradbe kuncev je stik z manjšimi otroki in drugimi hišnimi ljubljenčki priporočljivo vedno nadzorovati.
Značaj in temperament
Francoska angora je mirna, vdana in razmeroma potrpežljiva pasma, ki med angorskimi kunci velja za eno bolj uravnoteženih. Rada je v družbi skrbnika, a zaradi občutljivega runa ni naklonjena robati igri ali pretiranemu crkljanju z majhnimi otroki.
Komu je namenjena
Izkušenim ljubiteljem kuncev in rokodelcem, ki cenijo volno za predenje ter so pripravljeni na dosledno tedensko nego dlake; ob dobri pripravi tudi za motivirane začetnike.
Bivanje in prostor
Notranja reja v prostorni kletki ali ograjenem prostoru, zaščitenem pred vlago in prepihom, saj se mokro runo hitro filca; zaradi zaščite dlake pred medsebojnim populanjem se goji posamično.
Nega
Runo je treba prečesati ali prepihati z blowerjem večkrat tedensko, vsake tri do štiri mesece pa ostriči ali izpuliti med linjanjem. Prehrana naj temelji na senu in vlakninah, kar zmanjšuje tveganje za volnene čepe. Redno preverjajte kožo pod dlako zaradi morebitnih vozlov ali draženja.
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
mirna in vdana narava, brez volnenih čopkov na obrazu, cenjeno runo za ročno predenje
Na kaj biti pozoren
zelo zahtevna redna nega dlake, tveganje za volnene čepe, ni primerna za majhne otroke brez nadzora
