Za vse, ki jim živali pomenijo svet.
Preskoči na vsebino
Spoznaj pasmo

Angleški metulj (English Spot)

Oryctolagus cuniculus domesticus

  • Aktivna

Angleški metulj je srednje velik razstavni kunec, prepoznaven po natančnem pikastem vzorcu in živahnem, radovednem značaju.

Deli

Zahtevnost nege

2/5 lestvica zahtevnosti

ManjVeč

Potreba po aktivnosti

4/5 lestvica zahtevnosti

ManjVeč

Nega v praksi

Potrebuje neomejeno količino sena, dnevno svežo zelenjavo in omejeno količino kakovostnih peletov ter stalen dostop do vode. Kratko, prilegajočo se dlako je treba krtačiti tedensko, pogosteje med linjanjem. Redno je treba pregledovati zobe, ušesa in zadnjico ter poskrbeti za veterinarja, izkušenega z eksotičnimi živalmi.

Hitri povzetek pasme

Komu je namenjena
Izkušeni lastniki kuncev, ki lahko zagotovijo dovolj velik in varen prostor za gibanje ter družbo drugega kunca, družine s starejšimi otroki pod nadzorom in ljubitelji razstavnih pasem, ki jih pritegne zahteven pikast vzorec.
Družba iste vrste
obvezna
Z drugimi vrstami
Pogojno
Z otroki
Pogojno
Za začetnike
Pogojno
Zahtevnost oskrbe
srednja
Tip
pikasti
Izvor
Anglija
Bivanje in prostor
Angleški metulj ni primeren za stalno bivanje v kletki ali majhnem stanovanju. Kot aktivna pasma potrebuje varno ograjen prostor za dnevni tek, skakanje in kopanje, idealno zunanjo voljero ali večjo sobo z dostopom navzven. Ker gre za družabno žival, mora živeti v paru ali skupini steriliziranih kuncev, saj samotno življenje povzroča stres in vedenjske težave.
Aktivnost
4 / 5
Nega dlake
2 / 5
Življenjska doba
6 – 8 let
Velikost
Srednja
Teža
2,3 – 3,6 kg

O pasmi

Angleški metulj (English Spot) je ena najstarejših angleških pasem razstavnih kuncev, prepoznavna po izjemno natančnem vzorcu obarvanih lis na beli podlagi. Pasma se je izoblikovala v Angliji v drugi polovici 19. stoletja, ko so rejci z natančno selekcijo ustalili šest ločenih znakov vzorca, ki morajo biti pri vsakem razstavnem osebku razporejeni skoraj simetrično. Danes jo najdemo tako na razstavnih mizah kot v družinah, ki cenijo njeno družabno in radovedno naravo, čeprav gre za pasmo, ki zahteva izkušenega lastnika, dovolj prostora za gibanje ter stalno družbo vsaj enega drugega kunca.

Zgodovina in poreklo

Angleški metulj velja za eno najstarejših angleških pasem s standardiziranim vzorcem; podobne pikaste kunce so v Angliji vzredili že okoli leta 1850, dokončno pa je vzorec pasme opisala risba »popolnega angleškega metulja«, objavljena leta 1893 v reviji Fur & Feather - standard, ki v osnovi velja še danes. Francozi so pasmo poimenovali »Lapin Papillon Anglais«, torej angleški metulj, po metuljasti liniji na gobčku - od tod izvira tudi izvirno slovensko in hrvaško ime pasme, ki ni napačen prevod, temveč ustreza zgodovinskemu angleškemu vzdevku English Butterfly Rabbit. V ZDA je pasma prispela leta 1890 in takoj postala priljubljena, leta 1924 pa je nastal Ameriški klub rejcev angleškega metulja, ki ga danes podpira Ameriško združenje rejcev kuncev (ARBA).

Značilni pikasti vzorec

Vzorec sestavlja šest natančno opredeljenih elementov: metuljasta lisa na gobčku, ki mora imeti jasno oblikovana »krila« na obeh straneh nosu, obročki okoli oči, ločene lične pike, tanka črta v obliki ribje kosti (herringbone) vzdolž hrbtenice, veriga okroglih pik ob bokih ter obarvana ušesa. Gre za enega najzahtevnejših vzorcev v kunčjem razstavništvu, saj mora biti razporeditev pri vsakem osebku skoraj zrcalno simetrična, kar je genetsko nepredvidljivo - tudi pri parjenju dveh pravilno označenih staršev del mladičev podeduje nepopoln ali povsem enobarven vzorec. Pasma je priznana v sedmih barvnih različicah osnovne lise: črni, modri, čokoladni, lila, kostanjevi (tortoise), sivi in zlati.

Telesna zgradba in gibanje

Angleški metulj ima značilno telesno postavo »polni lok« (full arch), pri kateri se hrbtna linija od vratu do repa vidno zaobli, sprednje noge pa so podaljšane in dvignejo telo od podlage. Zaradi te zgradbe kunca na razstavah ne postavljajo v mirujoč položaj, temveč ga spodbudijo, da preteče mizo - od tod tudi oznaka »tekajoča pasma«. Ta telesna tipologija je povezana z bolj živahnim in gibčnim temperamentom kot pri težjih, mirnejših »komercialnih« pasmah kuncev, kar pojasnjuje njegovo visoko stopnjo aktivnosti v primerjavi z večino drugih pasem kuncev.

Značaj in temperament

Angleški metulj velja za družabnega, radovednega in igrivega kunca, ki rad raziskuje okolico in potrebuje redno duševno spodbudo, sicer lahko postane dolgočasen ali uničevalen. Do ljudi je praviloma prijazen, a zaradi vitke zgradbe in občutljive hrbtenice rokovanje zahteva izkušnjo - ni idealen kunec za majhne otroke, je pa primeren za družine s starejšimi otroki, ki znajo z njim ravnati previdno in pod nadzorom odraslih. Kot vsi kunci je izrazito družaben tudi do sebi enakih, zato mora živeti v stalni družbi vsaj enega drugega, po možnosti steriliziranega kunca.

Prostor in vsakodnevna nega

Ker gre za aktivno pasmo, angleški metulj ni primeren za majhno stanovanje ali stalno življenje v kletki - potrebuje varno ograjen prostor za dnevni tek, skakanje in kopanje, idealno zunanjo voljero ali dostop do večje sobe. Kratka, prilegajoča se dlaka (t. i. flyback dlaka) je nezahtevna in jo je dovolj krtačiti enkrat tedensko, pogosteje med linjanjem. Prehrana mora temeljiti na neomejeni količini sena, dnevni sveži zelenjavi in manjši količini kakovostnih peletov, ob stalnem dostopu do sveže vode.

Zdravje

Tako kot pri drugih pasmah kuncev je največja zdravstvena skrb zobna bolezen: zaradi premalo grobe krme (premalo sena) ali dedne napačne poravnave zobje lahko prehitro zrastejo in poškodujejo dlesni ter jezik. Resno in nujno stanje je tudi zastoj prebavil (GI staza) - če kunec 12 ur ali dlje ne je in ne izloča iztrebkov, je to nujno stanje, ki zahteva takojšnjo veterinarsko pomoč. Pogost zunanji zajedavec so tudi ušesne garje (Psoroptes cuniculi), ki povzročajo srbenje in skorjaste izcedke v ušesih. Lastniki naj kunca redno cepijo proti hemoragični bolezni kuncev (RHD) in miksomatozi ter poleti pazijo na muholovko (flystrike), ko je zadnjica lahko umazana.

Primernost za lastnike

Angleški metulj je priljubljen tako med razstavljavci, ki jih privlači zahteven pikasti vzorec in dinamično gibanje na razstavni mizi, kot tudi med družinami, ki iščejo aktivnega in družabnega hišnega kunca. Osnovna nega (prehrana, kratka dlaka) je razmeroma nezahtevna, zato velja za primernega tudi za manj izkušene lastnike, če ti razumejo in izpolnijo osnovne potrebe kunca po prostoru, gibanju in stalni družbi drugega kunca.

Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.

Značaj in temperament

Živahen, radoveden in igriv kunec z izrazito aktivnim temperamentom, ki potrebuje veliko gibanja, duševne spodbude in stalno družbo vsaj enega drugega kunca; do ljudi je prijazen, a rokovanje zaradi občutljive hrbtenice zahteva izkušnjo.

Komu je namenjena

Izkušeni lastniki kuncev, ki lahko zagotovijo dovolj velik in varen prostor za gibanje ter družbo drugega kunca, družine s starejšimi otroki pod nadzorom in ljubitelji razstavnih pasem, ki jih pritegne zahteven pikast vzorec.

Bivanje in prostor

Angleški metulj ni primeren za stalno bivanje v kletki ali majhnem stanovanju. Kot aktivna pasma potrebuje varno ograjen prostor za dnevni tek, skakanje in kopanje, idealno zunanjo voljero ali večjo sobo z dostopom navzven. Ker gre za družabno žival, mora živeti v paru ali skupini steriliziranih kuncev, saj samotno življenje povzroča stres in vedenjske težave.

Prednosti in slabosti

Prednosti pasme

živahen in radoveden značaj naredi vsakodnevno druženje zanimivo, kratka dlaka zahteva le tedensko krtačenje, prepoznaven pikast vzorec ga uvršča med priljubljene razstavne kunce

Na kaj biti pozoren

kot vsi kunci nujno potrebuje družbo vsaj enega drugega kunca, potrebuje veliko dnevnega prostora za tek in skakanje ter ni primeren za stanovanje, zaradi občutljive hrbtenice ni primeren za majhne otroke

Pogosta vprašanja

Od kod izvira ime »angleški metulj«?

Francozi so pasmo poimenovali »Lapin Papillon Anglais« (angleški metulj) po metuljasti lisi na gobčku - to je zgodovinski angleški vzdevek English Butterfly Rabbit, ne napačen prevod imena English Spot.

Koliko tehta angleški metulj?

Gre za srednje velikega kunca, ki po podatkih ARBA standarda ne sme presegati 8 funtov (približno 3,6 kg), povprečna odrasla žival pa tehta okoli 3 kg.

Kakšen je značilen pikast vzorec te pasme?

Vzorec sestavlja šest elementov: metuljasta lisa na gobčku, obročki okoli oči, lične pike, hrbtna »ribja kost«, veriga pik ob bokih in obarvana ušesa - razporeditev mora biti pri razstavnem osebku skoraj zrcalno simetrična.

Ali je angleški metulj primeren za družine z otroki?

Zaradi vitke zgradbe in občutljive hrbtenice ni idealen za majhne otroke, je pa primeren za družine s starejšimi otroki, ki znajo z njim ravnati previdno in pod nadzorom odraslih.

Koliko prostora potrebuje angleški metulj?

Kot aktivna pasma potrebuje varno ograjen prostor za dnevni tek, skakanje in kopanje, zato ni primeren za majhno stanovanje ali stalno življenje v kletki; poleg tega mora živeti v družbi vsaj enega drugega kunca.

Kakšne zdravstvene težave so pogoste pri tej pasmi?

Tako kot pri drugih kuncih so najpogostejše zobna bolezen, zastoj prebavil (GI staza), ki je nujno stanje ob 12 urah brez hranjenja ali iztrebkov, ter ušesne garje; priporočena so tudi redna cepljenja proti RHD in mikSomatozi.

Sorodne pasme

Podatki o pasmi so uredniško pripravljeni na portalu Živalce.si.

Viri in dodatno branje