Za vse, ki jim živali pomenijo svet.
Preskoči na vsebino
Spoznaj pasmo

Angleška angora (English Angora)

Oryctolagus cuniculus domesticus

Angleška angora je najmanjša med angorskimi pasmami kuncev in edina, pri kateri gosta volna prekriva tudi obraz in ušesa, zaradi česar je videti kot živa puhasta krogla. Je mirna in prijazna, a zahteva izjemno intenzivno in redno nego kožuha.

Deli

Zahtevnost nege

5/5 lestvica zahtevnosti

ManjVeč

Potreba po aktivnosti

2/5 lestvica zahtevnosti

ManjVeč

Nega v praksi

Kožuh potrebuje krtačenje vsaj 2- do 3-krat tedensko, v obdobjih intenzivnega linjanja pa dnevno, sicer se hitro zapleta v boleče vozle. Volno redno strižejo, skubejo ali česajo približno vsake 3-4 mesece. Prehrana mora temeljiti na senu in vlaknini, kar zmanjšuje tveganje za zamašitev prebavil z zaužito dlako (t. i. wool block). Redno cepljenje proti mixomatozi in RHD ter preventiva pred zajedavci in zalego muh (flystrike) sta prav tako pomembna.

Hitri povzetek pasme

Komu je namenjena
Za izkušene ali močno motivirane lastnike kuncev, ki so pripravljeni na dnevno krtačenje in redno striženje ali skubljenje volne, ter za ljubitelje razstavljanja in predenja volne.
Družba iste vrste
priporočljiva
Z drugimi vrstami
Pogojno
Z otroki
Pogojno
Za začetnike
Pogojno
Zahtevnost oskrbe
visoka
Tip
angora / volnati
Izvor
Anglija
Bivanje in prostor
Najbolje uspeva v prostorni notranji ogradi ali sobi za kunce z veliko prostora za gibanje in ločenim, čistim prostorom za dnevno nego volne; zaradi občutljivosti kožuha na umazanijo in vlago ni idealna izbira za tesna mestna stanovanja brez namenskega prostora.
Aktivnost
2 / 5
Nega dlake
5 / 5
Življenjska doba
7 – 12 let
Velikost
Srednja
Teža
2,5 – 3,5 kg

O pasmi

Angleška angora je najmanjša med angorskimi pasmami, ki jih uradno priznava ameriško združenje ARBA (American Rabbit Breeders Association), hkrati pa edina od njih, pri kateri gosta volna prekriva tudi obraz, ušesa in sprednje tačke. Ta značilna 'puhasta krogla' s kratkimi, s čopki obrobljenimi ušesi je priljubljena razstavna pasma po vsem svetu, njena bogata volna pa je cenjena tudi med predice. Zaradi izjemno goste in dolge dlake spada med kunčje pasme z najzahtevnejšo nego.

Izvor in zgodovina

Angorski kunci kot tip izvirajo iz okolice Ankare (nekdaj Angora) v Turčiji, od koder naj bi jih v 18. stoletju pripeljali v Francijo in od tam naprej po zahodni Evropi. V Angliji so rejci sčasoma razvili svojo različico z še gostejšo, vse-telesno volno, ki edina med angorami vključuje tudi obilne 'brčke' na obrazu in volnene čope na ušesih. V ZDA je do leta 1939 obstajal en sam tip 'angorskega volnatega kunca', ki so ga nato ločili na angleški in francoski tip; ARBA je obe pasmi kot ločeni uradno priznala leta 1944. Danes angleško angoro poleg ARBA priznava tudi britanski Klub za kunce (British Rabbit Council).

Videz in volnen obraz

Angleška angora je kompaktne, skoraj okrogle postave – standard jo opisuje kot 'okroglo kepo puha'. Glava je široka s plosko nastavljenimi nosnicami, ušesa pa kratka, v tesni obliki črke V, obrobljena z volnenimi čopki. Najbolj prepoznaven znak pasme je gosta volna, ki v celoti prekriva obraz, oči in ušesa ter sega tudi na sprednje tačke – po tej lastnosti se loči od vseh drugih angorskih pasem. Kožuh sestavljajo mehak, kodrast podlas in vidne krovne dlake, ki mu dajejo svilnat sijaj in preprečujejo, da bi bil videti sploščen.

Angleška proti francoski angori

Čeprav si angleška in francoska angora delita ime in poreklo, gre za precej različni pasmi. Angleška angora je manjša (do približno 3,5 kg) in ima na obrazu ter ušesih gosto volno, medtem ko je francoska angora večja (tudi do 4,75 kg), njen obraz in ušesa pa sta goli, brez volne. Kožuh francoske angore poleg tega vsebuje več grobe krovne dlake, kar olajša nego, a zmanjša delež uporabne volne, medtem ko je volna angleške angore bolj enotna, mehkejša in zahteva pogostejše krtačenje prav zaradi manjšega deleža krovne dlake, ki bi sicer pomagala preprečevati zapletanje.

Temperament

Angleška angora velja za eno najbolj umirjenih, prijaznih in radovednih kunčjih pasem. Rada se druži s svojimi ljudmi in uživa v bližini, čeprav večina osebkov ne mara, da jo dvigujemo ali nosimo naokoli – to jim lahko zaradi občutljivega hrbta povzroči stres ali poškodbo. Zaradi te kombinacije nežnosti in fizične ranljivosti je primernejša za mirno, spoštljivo ravnanje odraslih in starejših otrok kot za majhne otroke, ki je še ne znajo primerno prijeti.

Nega volne in tveganje zamašitve prebavil

Nega kožuha je pri tej pasmi najzahtevnejši del lastništva. Volno je treba krtačiti vsaj 2- do 3-krat tedensko, med intenzivnim linjanjem pa dnevno, sicer se hitro zapleta v boleče vozle ob koži. Vsake 3 do 4 mesece jo je treba ostriči, izpuliti (med naravnim linjanjem) ali izčesati – vlakna angorske volne so cenjena tudi v tekstilni industriji za predenje. Ker kunec med negovanjem kožuha pogoltne veliko odpadle dlake, sam pa je ne more izbljuvati (kunci se ne morejo bruhati), lahko dlaka skupaj z delno prebavljeno hrano v želodcu tvori t. i. 'wool block' oz. trihobezoar. Sodobna veterinarska stroka takšne kepe dlake pogosto obravnava bolj kot posledico upočasnjene prebave (GI staza) kot njen vzrok, a redno krtačenje, striženje in prehrana, bogata s senom in vlaknino, ostajajo ključni ukrepi za zmanjšanje tveganja resne, življenjsko nevarne zapore prebavil.

Zdravje in vsakdanja nega

Poleg tveganja za zamašitev prebavil so pri angleški angori pogoste tudi zobne težave zaradi neustrezne prehrane, okužbe s parazitom Encephalitozoon cuniculi ter poletna nevarnost zalege muh (flystrike) v umazani ali vlažni volni okoli zadnjice, zato je redno pregledovanje in po potrebi striženje tega predela nujno. Priporočena je tudi redna zaščita s cepljenjem proti mixomatozi in hemoragični bolezni kuncev (RHD). Prehrana naj temelji na neomejeni količini sena, dopolnjenem s svežo zelenjavo in manjšo količino peletiranega krmila.

Primernost in bivalni pogoji

Angleška angora najbolje uspeva v prostorni notranji ogradi ali sobi, kjer ima dovolj prostora za gibanje in ločen, čist kotiček za dnevno nego volne; zaradi občutljivosti kožuha na umazanijo in vlago ni najboljša izbira za tesna stanovanja brez namenskega prostora. Gre za pasmo, ki je primerna predvsem za izkušene lastnike kuncev ali motivirane začetnike, pripravljene na velik dnevni časovni vložek – kdor tega ne zmore zagotoviti, naj razmisli o kratkodlaki pasmi.

Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.

Značaj in temperament

Angleška angora velja za eno najbolj umirjenih in prijaznih kunčjih pasem – je radovedna, družabna in se rada stiska k svojim ljudem, čeprav večina osebkov ne mara, da jo dvigujemo. Zaradi gostega volnenega kožuha in občutljivega hrbta potrebuje nežno, mirno ravnanje, zato je primernejša za odrasle in starejše otroke kot za majhne otroke.

Komu je namenjena

Za izkušene ali močno motivirane lastnike kuncev, ki so pripravljeni na dnevno krtačenje in redno striženje ali skubljenje volne, ter za ljubitelje razstavljanja in predenja volne.

Bivanje in prostor

Najbolje uspeva v prostorni notranji ogradi ali sobi za kunce z veliko prostora za gibanje in ločenim, čistim prostorom za dnevno nego volne; zaradi občutljivosti kožuha na umazanijo in vlago ni idealna izbira za tesna mestna stanovanja brez namenskega prostora.

Prednosti in slabosti

Prednosti pasme

mirna in prijazna narava, osupljiv videz z volnenim obrazom, primerna za razstave in ljubitelje volne

Na kaj biti pozoren

izjemno zahtevna in pogosta nega dlake, tveganje za zamašitev prebavil z zaužito dlako, ni primerna za začetnike brez resne časovne zaveze

Pogosta vprašanja

Kako angleško angoro ločimo od francoske angore?

Angleška angora je manjša in ima gosto volno, ki prekriva tudi obraz, ušesa ter sprednje tačke, medtem ko francoska angora nima volne na obrazu, je večja in ima v kožuhu več grobe krovne dlake.

Kako pogosto je treba krtačiti angleško angoro?

Vsaj 2- do 3-krat tedensko, med intenzivnim linjanjem pa dnevno; volno je treba tudi redno striči, skubsti ali česati približno vsake 3-4 mesece, da se prepreči zapletanje.

Je angleška angora primerna za začetnike?

Le če se lastnik zaveže k dnevni negi volne – gre za eno najzahtevnejših kunčjih pasem za nego, zato jo izkušeni vzreditelji priporočajo predvsem motiviranim začetnikom, pripravljenim na velik časovni vložek.

Kaj je 'wool block' in zakaj je nevaren?

Wool block je zamašitev prebavil z zaužito dlako, ki jo kunec pogoltne med negovanjem kožuha; ker se kunci ne morejo bruhati, lahko masa dlake in hrane zapre izhod iz želodca in privede do življenjsko nevarnega zastoja prebave (GI staza).

Je angleška angora primerna za družine z otroki in druge hišne ljubljenčke?

Zaradi občutljivega hrbta in nerada, da jo dvigujemo, je primernejša za družine s starejšimi, nežnimi otroki kot za malčke, srečanja z drugimi hišnimi ljubljenčki pa naj bodo vedno nadzorovana.

Kako velika je angleška angora in koliko živi?

Odrasla angleška angora tehta približno 2,5-3,5 kg, v dolžino telesa meri od 30 do 40 cm in ob dobri negi živi od 7 do 12 let.

Sorodne pasme

Podatki o pasmi so uredniško pripravljeni na portalu Živalce.si.

Viri in dodatno branje