Appaloosa

O pasmi

Appaloosa (Equus ferus caballus) je ameriška pasma jahalnih konj, ki jo najlaže prepoznamo po pegastih vzorcih dlake, lisasti koži, beli beločnici in progastih kopitih. Konji običajno merijo 14,2–16 hh oziroma približno 147–163 cm v vihru in tehtajo okoli 450–500 kg. Pasma je nastala pri ljudstvu Nez Perce na severozahodu ZDA, danes pa rodovniško knjigo vodi Appaloosa Horse Club (ApHC), ki pasmo opisuje kot vsestranskega konja za western, terensko jahanje, dirke in družinsko rekreacijo.

Izvor: konji ljudstva Nez Perce iz pokrajine Palouse

Appaloosa izvira iz pokrajine Palouse na severozahodu ZDA, kjer je ljudstvo Nez Perce v 18. stoletju načrtno vzrejalo konje. Po pripovedi ApHC so Nez Perce appaloose spoznali v začetku 18. stoletja in jih cenili zaradi inteligence, vzdržljivosti in barvnih vzorcev; slabše konje so kastrirali ali zamenjali. Oklahoma State University dodaja, da so bila ljudstva na severozahodu okoli leta 1710 večinoma že na konjih in da zgodovinarji Nez Perce štejejo za prvo ljudstvo, ki je konje izbiralo po lastnostih, kot sta inteligenca in hitrost.

Raziskovalec Meriwether Lewis je 15. februarja 1806 v dnevnik zapisal, da so konji ljudstev, ki so živela na planjavah ob reki Kolumbiji, med njimi Nez Perce (v njegovem zapisu Chopunnish), »visoki, elegantno oblikovani, živahni in vzdržljivi«. Nekateri so imeli velike bele lise, nepravilno pomešane s črno, rjavo ali drugo temno barvo, precej večji del pa je bil po njegovem zapisu enobarven. Koliko konj Nez Perce je bilo pegastih, ni znano; ApHC navaja možno oceno okoli deset odstotkov. Naseljenci so jih imenovali »a Palouse horse« po reki Palouse, iz tega pa se je ime prek oblik »Palousey« in »Appalousey« razvilo v appaloosa.

Kako so pegasti konji prišli v Severno Ameriko, ni dokončno pojasnjeno. Pravilnik ApHC kot splošno sprejeto teorijo navaja prihod s španskimi konkvistadorji prek Mehike v 17. stoletju, Britannica pa piše, da naj bi pasma izhajala iz mustangov, potomcev španskih konj. Pegaste konje po navedbah ApHC upodabljajo že poslikave iz ledene dobe v jugozahodni Franciji in kitajska umetnost okoli leta 500 pr. n. št.

Vojna leta 1877, ApHC in pasma danes

Vojna leta 1877 je bila prelomnica za skupine ljudstva Nez Perce (v lastnem jeziku nimíipuu), ki niso podpisale pogodbe z vlado ZDA. Po pravilniku ApHC so se pod vodstvom poglavarja Josepha in drugih poglavarjev umikale proti Kanadi, na poti, dolgi 1.350 milj (približno 2.170 km), in se manj kot 40 milj od meje predale. Ameriška služba za narodne parke (NPS) navaja, da so predani pričakovali vrnitev domov, a so 432 ljudi tisto zimo odpeljali v Fort Leavenworth v Kansasu in jih naslednje poletje izgnali na Indijansko ozemlje (današnja Oklahoma); drugi so pobegnili v Kanado. Na severozahod so se smeli vrniti šele leta 1885. Njihove konje so po navedbah ApHC zaplenili ter jih pobili ali prodali, preživeli pa so se pomešali z drugimi pasmami.

Zanimanje za pasmo je spet oživil članek »The Appaloosa, or Palouse Horse« v reviji Western Horseman leta 1937. Leto pozneje, 1938, je nastal Appaloosa Horse Club s petimi ustanovnimi člani in prvim predsednikom Claudom Thompsonom iz Mora v Oregonu. Po podatkih kluba je bilo od takrat registriranih več kot 700.000 konj appaloosa, zvezna država Idaho pa je appalooso leta 1975 razglasila za svojega državnega konja. ApHC ima pridružene organizacije tudi v Evropi, med drugim v Franciji, Nemčiji, Italiji, na Madžarskem in v Švici.

Ljudstvo Nez Perce danes ohranja lastno konjeniško tradicijo; večina nimíipuu po navedbah NPS živi v rezervatih Nez Perce v Idahu, Umatilla v Oregonu in Colville v Washingtonu, nekateri pa v Kanadi. Po poročanju Indian Country Today iz leta 2003 je pleme leta 1992 dobilo sredstva za program s tremi deli: pouk jahanja za mlade, rejski program in komercialno jahanje po poteh, prilagojeno kulturi plemena. V okviru programa je pleme začelo vzrejati konja Nez Perce Horse, križanca appaloose in ahaltekinca. Vodja programa Rudy Shebala je izbiro pojasnil s prepričanjem, da je ahaltekinec ena od sestavin španskega konja, ki so ga nekoč dobili Nez Perce. Isti članek navaja, da je pregled v registru ApHC našel le dve kobili, katerih rodovnik sega do konj plemena.

Višina, teža in zgradba appaloose

Appaloosa je srednje velik do velik jahalni konj. Britannica in kanadski klub Appaloosa Horse Association of Alberta navajata višino 14,2–16 hh, kar je ob dlani, dolgi 10,2 cm (tako jo opredeli pravilnik ApHC), približno 147–163 cm v vihru. Britannica navaja težo 450–500 kg, klub iz Alberte pa okoli 1000 funtov (približno 450 kg); uradne teže rodovniški standard ne predpisuje, zato gre za okvirni razpon.

Standard ApHC opisuje simetričnega konja z ravno, suho glavo, poudarjenim očesom in srednje velikimi, šiljastimi ušesi. Prsi so globoke, pleča poševna in dobro omišičena, viher izrazit, hrbet kratek in raven, ledja kratka in široka, križ dolg, poševen in mišičast. Kopita naj bodo okrogla, globoka in široka v petah. Britannica zgradbo povzame kot lahko, a čvrsto.

Vzorci dlake in gen za leopardji kompleks (LP)

Značilne vzorce appaloose povzroča gen LP (leopard complex), ki se deduje nepopolno dominantno. Po standardu ApHC je osnovna barva lahko skoraj katera koli, tudi razredčene barve, dun, sivec in roan, vzorec pa sega od enobarvnega konja brez peg do konja, pegastega po vsem telesu, ali konja z belo »odejo« čez križ. Klub iz Alberte razlikuje osem osnovnih skupin, med njimi odejo (blanket), odejo s pegami, leopardji vzorec, roan in enobarven vzorec. Po standardu ApHC nobena appaloosa ni označena enako kot druga, vzorec pa se lahko med življenjem močno spremeni.

Laboratorij UC Davis (VGL) pojasnjuje, da gre za vstavek 1378 baznih parov v genu TRPM1. Konji z eno kopijo (N/LP) imajo v belih predelih temne pege, konji z dvema kopijama (LP/LP) pa malo ali nič peg. Koliko bele barve ima konj, ne določa število kopij LP, temveč drugi geni, med njimi PATN1. Konji z LP s starostjo postopno izgubljajo pigment v dlaki, zato so mnoge appaloose v starosti svetlejše.

Lisasta koža, bela beločnica in progasta kopita

Poleg vzorca dlake ApHC priznava še tri značilnosti: lisasto kožo, belo beločnico in progasta kopita. Lisasta koža je nepravilen vzorec pigmentiranih in nepigmentiranih peg okoli gobca, oči, anusa in spolovil; pravilnik ApHC jo imenuje zelo osnovni in odločilen znak appaloose. Bela beločnica mora popolnoma obkrožati temno šarenico, a je registrar lahko ne upošteva, če ima konj na glavi široko belo liso (blaze) ali belo glavo (bald face). Progasta kopita imajo izrazite navpične svetle in temne proge na nogah brez belih oznak.

Za redno registracijo (#) mora konj po pravilniku ApHC imeti vzorec appaloose ali lisasto kožo in še eno od drugih značilnosti. En starš mora biti redno registrirana appaloosa, drugi pa je lahko appaloosa ali konj, registriran pri ameriškem združenju quarter konja (AQHA), arabski konj iz registra AHA ali članice WAHO oziroma angleški polnokrvnjak iz Jockey Cluba. Konji brez vidnih značilnosti dobijo oznako N; če genetski test pokaže gen LP, lahko napredujejo v redno registracijo.

Značaj: kakšen konj je appaloosa?

Appaloosa velja za mirnega, potrpežljivega in sodelovalnega konja. Pravilnik ApHC poudarja njeno učljivost in delovno vnemo, Oklahoma State University pa voljo do sodelovanja in blago naravo. ApHC opisuje, da je pri Nez Perce tesno sobivanje z ljudmi zahtevalo miren, razsoden značaj: konji so nosili dojenčke v zibelkah in se previdno gibali med otroki v taboru.

To so opisi rejske organizacije in univerzitetnega pregleda pasme, ne zagotovilo za vsakega konja. Appaloose izvirajo iz različnih linij, v rodovnikih so lahko quarter konji, polnokrvnjaki ali arabski konji, zato se lahko razlikujejo po odzivnosti in energiji. Značaj posameznika je odvisen tudi od starosti, šolanja in izkušenj. Pri konjih z dvema kopijama LP velja upoštevati še nočno slepoto, zaradi katere v slabi svetlobi slabo vidijo.

Za kaj se uporablja appaloosa

Appaloosa je vsestranski konj, ki ga srečamo v skoraj vseh disciplinah. ApHC našteva dirke, delo z govedom, dresuro, preskakovanje ovir, western pleasure, endurance in vlogo zanesljivega družinskega konja, v pravilniku pa še razstave, delo na ranču, trail, parade in polo. Klub iz Alberte dodaja eventing (military), reining, cutting, working cow horse in barrel racing.

ApHC ima lasten dirkalni program z evidenco rekordov ter programe za endurance, daljinsko jahanje in terenske izjahe, med njimi Chief Joseph Trail Ride.

Je appaloosa primerna za začetnike in otroke?

Appaloosa je lahko primerna za začetnika, a le pogojno. ApHC in klub iz Alberte jo opisujeta kot konja za jahače vseh ravni, ki je zaupanja vreden z otroki, vendar to velja za dobro šolanega, mirnega in zdravega posameznika, ne za vsakega konja pasme. Mlad ali tekmovalno zelo odziven konj potrebuje izkušenega jahača. Za otroke je smiselen le preverjeno miren konj pod nadzorom strokovne osebe.

Pri izbiri je smiselno vedeti tudi, ali ima konj dve kopiji LP, saj taki konji v slabi svetlobi slabo vidijo. UC Davis pojasnjuje, da genetski test za LP rejcem, lastnikom in veterinarjem pomaga prepoznati take konje in se odločati o njihovi oskrbi.

Nega: kopita, zobje, cepljenje in razglistenje

Nega appaloose je srednje zahtevna in podobna negi drugih jahalnih konj. Dlako redno krtačimo, pregledamo kožo in noge ter vsak dan očistimo kopita. Britanski kodeks dobrega počutja konj (DEFRA) navaja, da naj kovač kopita obreže ali konja na novo podkuje običajno vsakih 4–8 tednov, zobe pa naj veterinar ali konjski zobozdravnik pregleda vsaj enkrat na leto.

Isti kodeks priporoča, da program zatiranja zajedavcev, vključno s pregledom blata na jajčeca, pripravimo v posvetu z veterinarjem; tudi izbira cepljenj je odvisna od starosti in uporabe konja in jo je treba uskladiti z veterinarjem. Pri appaloosi je koristno opazovati tudi oči: UC Davis kot zgodnje znake težav z očmi navaja rdečico, solzenje in mežikanje.

Prehrana, gibanje in družba drugih konj

Osnova prehrane je voluminozna krma, torej seno in paša, ob tem pa stalen dostop do sveže, čiste vode. Kodeks DEFRA opozarja, da konji v naravi 16–20 ur na dan iščejo krmo, zato naj imajo zunaj časa dela skoraj stalen dostop do sena, trave ali senaže. Močna krmila naj ne presegajo količine, ki jo konj potrebuje za delo, minerale in vitamine pa dodajamo, kadar paša ne zadošča. Močno predebel konj je po kodeksu enaka skrb kot presuh.

Appaloosa potrebuje vsakodnevno gibanje in družbo drugih konj. DEFRA navaja, da so konji čredne živali, ki bi se morale družiti s pripadniki svoje vrste, osamitev pa jim lahko psihično škoduje. Vsakodnevni izpust, kjer se konj pase in druži, lahko zmanjša tudi tveganje za nezaželena vedenja, kot sta grizenje jasli in zibanje. Poleg izpusta potrebuje redno delo, prilagojeno starosti in kondiciji.

Zdravje: nočna slepota (CSNB) in rekurentni uveitis

Najpomembnejši zdravstveni temi pri appaloosi sta prirojena stacionarna nočna slepota (CSNB) in rekurentni uveitis konj (ERU). UC Davis pojasnjuje, da imajo vsi konji z dvema kopijama LP (LP/LP) nočno slepoto: v slabi svetlobi ne vidijo, stanje je prirojeno in se s starostjo, kot kaže, ne slabša. Konji z eno kopijo niso nočno slepi, lahko pa gen prenesejo na potomce. Raziskava Sandmeyer in sodelavcev (2007) je nočno slepoto potrdila pri vseh preučenih konjih z dvema kopijama LP in pri nobenem z eno ali nobeno.

ERU je najpogosteje ponavljajoče se vnetje srednje očesne ovojnice in najpogostejši vzrok slepote pri konjih. Po podatkih Centra za zdravje konj UC Davis ga ima 2–25 % konj po svetu, okoli 56 % prizadetih sčasoma oslepi, zdravila pa ni. Appaloose so v primerjavi z drugimi preučenimi pasmami osemkrat verjetneje zbolele za ERU; pri njih prevladuje zahrbtna oblika z dolgotrajnim blagim vnetjem brez izrazite bolečine. Najbolj ogroženi so konji LP/LP, vendar vsi ne zbolijo. UC Davis priporoča, da oči konjev LP/LP pogosto pregleduje veterinarski oftalmolog.

ApHC ponuja tudi zdravstveni panel za šest dednih bolezni (PSSM1, HYPP, HERDA, GBED, MH in MYHM), torej za istih šest bolezni, kot jih zajema panel AQHA za quarter konje. Žrebeta AQHA-registriranih staršev, rojena od 1. januarja 2007, s statusom HYPP N/H ali H/H morajo po pravilniku ApHC opraviti test HYPP. Podatka o življenjski dobi, ki bi veljal posebej za appaloose, ni; Merckov veterinarski priročnik za konje na splošno navaja 25–30 let.

Razlika med appalooso in paint konjem

Appaloosa in ameriški paint konj sta pegasta, vendar imata različna vzorca in različno ozadje. Pri appaloosi vzorec povzroča gen LP, ki prinese še lisasto kožo, belo beločnico, progasta kopita in postopno svetlenje dlake. Paint konj je po opisu slovenskega združenja SIQHA quarter konj z barvnim vzorcem, register pa vodi American Paint Horse Association. Gen LP ni omejen na appalooso: UC Davis ga navaja tudi pri knabstruperju, noriškem konju in poniju Pony of the Americas.

Komu ustreza appaloosa

Appaloosa ustreza jahačem, ki iščejo vsestranskega, vzdržljivega in praviloma mirnega konja za western, terensko jahanje ali rekreacijo. Manj ustreza tistim, ki bi konja kupili le zaradi vzorca brez preverjanja zdravja oči in šolanja. Potrebuje hlev z vsakodnevnim izpustom in družbo drugih konj, seno kot osnovo prehrane, redno delo, kovača, zobozdravnika in veterinarja. Koristno je voditi zapiske o cepljenjih, obiskih kovača in pregledih oči.

Prednosti in slabosti