O vrsti
Najmanjši in najhitrejši hrček
Roborovski hrček je najmanjši med hišnimi hrčki - odrasel meri komaj približno 4-5 cm - in hkrati najhitrejši, kar mu v naravi, od koder izvira iz puščavskih in stepskih predelov Srednje Azije, pomaga uiti plenilcem. Tam koplje globoke rove v mehak pesek, kar pojasni, zakaj doma ceni globlji sloj substrata za kopanje.
Družba - viri si nasprotujejo
Viri se pri tej vrsti razhajajo - nekateri jo opisujejo kot bolj družabno od drugih hrčkov in primerno za istospolne pare, drugi jo uvrščajo med bolj samotarske hrčke, ki občasno prenašajo družbo. Če se odločite za par, jima zagotovite veliko prostora in po dva primerka vsake stvari, saj lahko kljub vsemu pride do spora - v tem primeru ju je treba takoj ločiti v dve kletki.
Zakaj ga skoraj ni mogoče crkljati
Je eden najbolj plahih hrčkov, zato se v roki redko umiri in raje teče naprej, kot da bi se pustil božati. Večina lastnikov z njim gradi stik prek hranjenja in opazovanja, ne prek nošenja v rokah - roborovski hrček je torej žival za gledanje, ne za crkljanje, kar je vredno vedeti pred nakupom.
Kletka, iz katere zlahka pobegne
Zaradi izjemno drobne postave se izmuzne skozi razmike med palicami, ki bi za druge hrčke bili premajhni, zato je priporočljiva kletka z zelo ozkim razmikom ali steklen oziroma plastičen terarij z varno zaprtim pokrovom. Ker rad koplje, mu je treba zagotoviti dovolj debel sloj substrata, v katerem lahko oblikuje svoje rove.
Nega brez posebnega prehranskega tveganja
Za razliko od nekaterih sorodnih pritlikavih hrčkov viri roborovskega hrčka posebej ne izpostavljajo kot nagnjenega k sladkorni bolezni, zato osnovna prehrana - kakovostna hrčja mešanica, občasna sveža zelenjava - ne zahteva enake previdnosti kot pri džungarskem hrčku. Tudi vonj je pri tej vrsti razmeroma šibak, kar marsikomu olajša odločitev za kletko v bivalnem prostoru. Za sobo, v kateri živi, velja enako temperaturno priporočilo kot pri drugih hrčkih - 20 do 24 °C.
Najdlje živeči hrček
Med hišnimi hrčki velja za najdlje živečega, s pričakovano dobo približno 3 do 3,5 leta, nekateri viri pa navajajo tudi posamezne primerke do 4 let. Dejanska dolžina življenja je odvisna od genetike in pogojev bivanja, zato gre za smiselno, a ne zagotovljeno prednost te vrste.
Za koga je primeren
Osnovna oskrba - hrana, čiščenje, kletka - je enostavna, zato velja za nezahtevno vrsto, a zaradi urnosti in izogibanja dotiku ni primeren za nekoga, ki si želi hrčka predvsem za crkljanje ali za majhnega otroka, ki bi ga rad nosil v rokah. Najbolj ustreza opazovalcu, ki uživa v gledanju živahnega vedenja brez pričakovanja tesnega fizičnega stika.
Značaj in temperament
izjemno živahen, hiter, radoveden, redko pri miru
Komu je namenjena
ljubiteljem opazovanja in starejšim otrokom
Bivanje in prostor
velik terarij ali kletka z gostimi rešetkami in globokim nastiljem
Nega
globok nastilj za rovanje, peskovnik, majhno tiho kolo, drobna mešanica semen, pozornost pri odpiranju kletke
Prednosti in slabosti
Prednosti vrste
zelo dolgoživ za hrčka, čist in skoraj brez vonja, zabaven za opazovanje
Na kaj biti pozoren
skoraj ga ni mogoče crkljati, izmuzne se skozi rešetke, hiter pobeg
Posebne opombe
Najmanjši (4–5 cm) in med hrčki najdlje živeči. Skozi običajne rešetke se izmuzne – potreben je terarij ali gosta kletka.
