Degu in sladkor: kaj sme jesti in česa ne

Zakaj degu ne prenese sladkorja

Vet Times piše, da je degu »zelo nestrpen do sladkorjev«, ima drugačno zgradbo inzulina in zelo hitro zboli za sladkorno boleznijo, če redno dobiva proste sladkorje. Pregledni članek Hurley in sodelavci (Pharmacology & Therapeutics, 2018) navaja, da lahko degu spontano razvije sladkorno bolezen tipa 2. PDSA dodaja, da je zato potrebna prehrana z veliko vlaknin in malo sladkorja in maščob.

Sladkor prizadene tudi oči. Po Vet Times lahko katarakta (siva mrena) nastane celo neodvisno od sladkorne bolezni, ker je leča na sladkorno hrano zelo občutljiva. Pri sladkorni bolezni se lahko motnje leče pojavijo že štiri tedne po začetku bolezni. Ker degu v ujetništvu živi 5 do 7 let (Ardiles in sod., 2013), se napake v prehrani seštevajo več let.

Kaj naj degu je vsak dan

PDSA in RSPCA se strinjata: večino prehrane mora sestavljati kakovostno seno, ki mu je treba omogočiti stalen dostop. Poleg sena sta potrebna še odmerjena količina granul in malo listnate zelenjave. Primerne so granule za degu; RSPCA dopušča tudi granule za morske prašičke ali činčile, če ne vsebujejo melase. PDSA navaja okvirno 1–2 žlici (10 g) granul na dan, raztresene po kletki, in majhen obrok listnate zelenjave enkrat do dvakrat na teden. To je podatek enega vira, zato ga uporabi kot izhodišče in količino uskladi z veterinarjem.

RSPCA kot sladke zelenjavne vrste navaja korenje, sladki krompir, rdečo peso in pastinak ter jih dovoljuje le v zelo majhnih koščkih kot občasno priboljšek. Glede sadja se viri malo razhajajo. RSPCA pravi, naj sadja degujem sploh ne dajemo, PDSA pa dopušča »občasen košček jabolka«. Vet Times v seznam prepovedanega uvršča sadje, rozine, žitne kosmiče in medene palčke. Zato je varna izbira ta: sadja ne daj, priboljške pa raje poišči med senom in drugimi vlaknatimi živili.

Kje se skriva sladkor v hrani

Vet Times opozarja, da večina granul vsebuje melaso, zato je treba prebrati sestavo. RSPCA dodaja, da so tudi kupljeni priboljški pogosto presladki in da mešanice za činčile s suhim sadjem niso primerne. PDSA odsvetuje še hrano za zajce, hrčke in puščavske skakalke, ker imata preveč beljakovin, in človeške ostanke.

Kako izgleda razumen dnevni obrok

V praksi je seno v kletki vedno na voljo, granule pa so dopolnilo. PDSA priporoča, da granule raztreseš po kletki namesto v skledo, zelenjavo pa daš kot majhen obrok enkrat ali dvakrat na teden, ne vsak dan. Priboljške, ki so v trgovini videti zdravi, vedno preveri po seznamu sestavin. »Naravno« na embalaži ne pomeni »brez sladkorja«. Če dvomiš, ali je nekaj primerno, vprašaj veterinarja, ki pozna degu, namesto da hrano poskusiš kar na živali.

Znaki sladkorne bolezni pri degu

Vet Times in Improve International navajata povečano žejo in uriniranje, večji apetit in debelost, zaspanost, slabši kožuh in motno lečo. PDSA kot opozorilne znake izpostavlja zamegljene oči, pretirano pitje, pretirano uriniranje in debelost. Veterinar diagnozo potrdi s krvno preiskavo. Vet Times navaja običajno vrednost glukoze okoli 8 mmol/l in sladkorno bolezen nad 11,1 mmol/l.

Pri nas: kaj priporoča Veterinarska fakulteta v Ljubljani

Zgibanka Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani o degujih (Pavlin, Kubale, Golob, Račnik; avgust 2019) je strožja od nekaterih tujih virov. Med hrano, ki je ne dajemo, navaja sadje, sladko zelenjavo (korenje), sladki krompir in grah, melaso in rozine, oreščke in sončnična semena (debelost) ter hrano za druge glodavce in kunce. Obrok po zgibanki lahko vsak dan popestrimo z zeleno listnato zelenjavo, rdečo peso, redkvicami ali bučo, PDSA pa omenja le enkrat do dvakrat na teden, zato začni redko. Za opremo (kletka, nastilj, seno, peleti) zgibanka računa 130–290 €, mesečno pa 20–25 €; optimalna temperatura okolja je 22–24 °C.

Hrvaški portal Index.hr je leta 2014 zapisal, da sme degu nekajkrat na teden dobiti košček jabolka. To se ne ujema z zgibanko ljubljanske fakultete in z RSPCA; ker se viri razhajajo, ostajamo pri izbiri brez sadja, o morebitni izjemi pa naj presodi veterinar, ki pozna degu.

Kaj to pomeni za vsakdan

Pri degu je prehrana preventiva, ne le dobra volja. Več o živali, njenem značaju in bivalnih potrebah je na strani degu. Primerjalno branje o prehrani sorodnih glodavcev: Kaj jé hrček in Morski prašiček: popolna oskrba. Pri tem upoštevaj, da degu ne sme jesti hrčkove hrane (PDSA, RSPCA).

Ali sme degu sadje?

Viri se ne ujemajo povsem: RSPCA sadje odsvetuje, PDSA dopušča občasen košček jabolka, Vet Times pa ga uvršča med hrano, ki se ji je treba izogniti. Tudi zgibanka Veterinarske fakultete v Ljubljani sadje navaja med hrano, ki je ne dajemo. Varna je izbira brez sadja; morebitno izjemo vnaprej uskladi z veterinarjem, ki pozna degu.

Ali je korenje za degu v redu?

Raje ne ali le redko. RSPCA dopušča zelo majhne koščke korenja kot občasen priboljšek, ker so korenje, sladki krompir, pesa in pastinak sladki. Zgibanka Veterinarske fakultete v Ljubljani pa korenje uvršča med sladko zelenjavo, ki je degu ne dobi. Zato korenja ne dajaj redno; za vsakdan sta primernejša seno in listnata zelenjava.

Ali so granule za morske prašičke primerne?

RSPCA jih dopušča, če ne vsebujejo melase. Improve International pa med hrano, ki dviguje sladkor, omenja tudi hrano za prašičke, zato vedno preberi sestavo in raje izberi granule za degu. Zgibanka ljubljanske fakultete svetuje komercialne pelete za degu po priporočilih proizvajalca, hrane za druge glodavce in kunce pa med dovoljeno ne uvršča.

Kako dolgo živi degu?

V ujetništvu 5 do 7 let (Ardiles in sod., 2013); enak razpon navaja tudi zgibanka Veterinarske fakultete v Ljubljani. Prehrana z veliko vlaknin in malo sladkorja je zato naložba za več let, viri pa ne navajajo, za koliko prehrana podaljša življenje. Pri neješčnosti ali odsotnosti iztrebkov je obisk veterinarja nujen.