Klopi jeseni: ali so še aktivni in kako zaščititi žival?

To so splošne informacije, ne veterinarski nasvet. Če je žival bolna ali ima klopa, ki ga ne znate varno odstraniti, pokličite veterinarja.

Kaj kažejo viri o jesenski aktivnosti

Viri se ne strinjajo povsem o tem, kdaj sezona konča. To ni nasprotje, ampak razlika v tem, kaj in kje so merili.

Evropski svet za zajedavce pri družnih živalih (ESCCAP) v smernici za zunanje zajedavce opisuje, da je aktivnost klopov izrazito sezonska in da sta v Veliki Britaniji in srednji Evropi običajno dva vrhova. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) za Slovenijo pravi, da sezona klopov traja od zgodnje pomladi do jeseni.

Nemško-avstrijska raziskava Probst, Springer in Strube (2023) je od maja 2020 do junija 2021 mesečno zbirala klope, ki so jih veterinarske ambulante odstranile s psov in mačk: skupaj 19.514 klopov, od tega 10.287 s psov in 8.005 z mačk. Med decembrom 2020 in februarjem 2021 so ambulante v povprečju prejele 108 klopov vrste Dermacentor reticulatus in 70 vrste Ixodes ricinus na mesec. Avtorji zimsko aktivnost povezujejo z nenavadno blagimi zimami in menijo, da je tradicionalno obdobje zaščite od aprila do oktobra preseženo.

Pri tem pazite na omejitev: raziskava zajema Nemčijo in Avstrijo. Slovenske raziskave o zimski aktivnosti klopov pri psih in mačkah nismo našli, zato za Slovenijo drži le to, kar pravi UVHVVR, in to, da jeseni klopi še niso izginili.

Kateri klopi in katere bolezni so pomembni pri nas

UVHVVR med pogostimi klopi v Sloveniji našteva navadnega klopa (Ixodes ricinus), pasjega klopa (Rhipicephalus sanguineus) in klopa Dermacentor reticulatus ter opozarja, da imajo klopi radi visoko travo, podrast in grmovje. Med boleznimi pri psih in mačkah navaja boreliozo, anaplazmozo in babeziozo.

Babezioza je jeseni posebej zanimiva, ker jo pri nas prenaša klop Dermacentor reticulatus, ki je po pregledni študiji Bajer in sod. (2022) eden najhitreje širečih klopov v srednji in severovzhodni Evropi. Isti pregled navaja, da je bilo med 238 psi, sprejetimi na kliniki v Ljubljani v letih 2000–2002, s Babesio okuženih 14 (5,9 %), pri 11 so našli vrsto Babesia canis. Na Hrvaškem je bila med 81 psi z znaki bolezni Babesia canis dokazana pri 78 (96 %). Podatki so stari in jih ne smete brati kot današnje razširjenosti, kažejo pa, da bolezen v regiji ni izjema. V madžarskih podatkih iz istega pregleda so klinični primeri vrhunec dosegli marca–aprila in oktobra–novembra. UVHVVR dodaja, da gre pri babeziozi predvsem za klope iz severovzhodne Slovenije in s Hrvaške, znaki pa se lahko ponavljajo v ciklih.

UVHVVR še navaja, da okužba praviloma zahteva, da je klop pripet vsaj 24 ur. To ni varna meja za odlašanje: ESCCAP in Veterinarska fakulteta v Ljubljani svetujeta, da klopa odstranite takoj, ko ga najdete.

Kaj narediti po sprehodu

Našli ste enega klopa? ESCCAP opozarja, da vseh klopov, zlasti ličink, nimf in še nenapitih odraslih, morda ne najdete, zato je lahko smiselna še zaščita proti klopom za preostanek sezone, za vse živali v gospodinjstvu.

Kako dolgo zaščititi žival

ESCCAP navaja, da mora zaščita pokriti celotno obdobje, ko so klopi aktivni. Odločitev je odvisna od tveganja:

V drugi vrstici ESCCAP dodaja, da je v toplejših krajih in tam, kjer klopi preživijo v hišah ali zavetiščih, lahko zaščita potrebna vse leto. Dermacentor reticulatus so v Nemčiji videli čakati na gostitelja tudi pozimi. Ker slovenskih podatkov o zimski aktivnosti nismo našli, skupaj z veterinarjem presodite, koliko se vaša žival giblje v naravi, in izberite izdelek zanjo. Preprečevanje začnite tudi z izogibanjem visoki travi in grmovju, kjer klopi čakajo (UVHVVR, MSD).

Znaki, da je bolezen morda začela

• vročina, apatija ali izrazita utrujenost;
• bledi dlesni in sluznice (UVHVVR, Veterinarska fakulteta);
• rjav ali temno oranžen urin ter rumenkaste sluznice pri babeziozi (Veterinarska fakulteta);
• šepanje, ki se vrača (borelioza, UVHVVR);
• bruhanje ali driska skupaj z vročino (anaplazmoza, UVHVVR);
• rdeče ali otečeno mesto ugriza (MSD).

Pogosta vprašanja

Ali moram žival pred klopi zaščititi tudi pozimi?

ESCCAP svetuje zaščito čez celotno obdobje aktivnosti klopov, vse leto pa pri stalnem ali visokem tveganju za prenos bolezni. Nemški in avstrijski avtorji (Probst in sod., 2023) priporočajo celoletno uporabo registriranih izdelkov. Ker za Slovenijo zimskih podatkov nismo našli, odločitev o hladnih mesecih sprejmite z veterinarjem glede na to, koliko je žival v naravi.

Ali mačke potrebujejo zaščito pred klopi?

Tudi mačke dobivajo klope: UVHVVR priporoča dnevni pregled mačke. ESCCAP navaja, da so mačke manj prizadete zaradi klopnih bolezni kot psi, a naj se klopi pri njih zatirajo z ustreznim izdelkom. Močno koncentrirani sintetični piretroidi, registrirani le za pse, so za mačke strupeni, zato izdelka za psa ne uporabljajte pri mački.

Ali lahko klopa odstranim z oljem ali prsti?

Ne. MSD priročnik svetuje pinceto čim bližje koži in nežno vlečenje, nikoli z golimi rokami. ESCCAP izrecno odsvetuje olje, alkohol in eter. Veterinarska fakulteta v Ljubljani poudarja, da pretirano ravnanje s klopom poveča možnost prenosa bolezni, zato ga odstranite nežno in takoj.

Koliko časa mora biti klop pripet, da prenese bolezen?

UVHVVR navaja, da okužba praviloma zahteva vsaj 24 ur pripetosti. Veterinarska fakulteta v Ljubljani poudarja, da možnost prenosa odvisi od časa pripetosti, ESCCAP pa svetuje takojšnjo odstranitev. Zato 24 ur ni čas, ki bi ga smeli čakati: klopa odstranite, ko ga najdete, in žival opazujte.

Klopa sem odstranil, žival je videti zdrava. Je dovolj?

Ne nujno. ESCCAP opozarja, da so patogeni morda že preneseni in da se znaki lahko pojavijo kasneje. UVHVVR svetuje, da žival ob znakih bolezni v sezoni klopov hitro peljete k veterinarju. Zapišite datum ugriza, opazujte apetit, vedenje, dlesni in urin ter veterinarju povejte, da je žival imela klopa.